Volna je odlično gnojilo in zastirka
Vedno več ljudi si želi lastnega vrtička ali vsaj gredice. Ne le zaradi draginje, če nekaj pridelamo sami, namreč tudi natančno vemo, ali smo to škropili, s čim smo gnojili in podobno.
Eden od najbolj koristnih »pripomočkov«, ki bo poskrbel za manj škodljivcev, vrt brez plevela, bolj rodovitno zemljo in bujne rastline, je ovčja volna. Vsaka ni primerna za uporabo v tekstilni industriji, zato se vedno več t. i. drugorazredne volne porabi za izolacijo, toplotno ali zvočno, ker se ljudje vedno bolj trudimo, da bi proizvedli čim manj odpadkov, pa se je našel tudi način, kako porabiti tisto najslabšo volno, ki ni primerna niti za izolacijo. Izjemno veseli je bodo vrtičkarji, saj je po eni strani neoprana volna nadomestilo za druga gnojila, po drugi pa v obliki filcev pripomoček za lažje, bolj zdravo in bolj donosno vrtnarjenje in gojenje rastlin.
Kot gnojilo, dodatno ali osnovno, uporabimo neoprano ovčjo volno tako, da jo enostavno zakopljemo 30–50 centimetrov globoko, kjer bo ponudila ugodno bivališče mikroorganizmom, ti pa bodo bogatili zemljo, jo delali zračno in lahkotno ter vedno bolj rodovitno. Poleg tega bo odganjala škodljivce, kot so miši, voluharji in krti, ki ne marajo občutka volne na dlaki, predvsem pa jih moti njen vonj.
Da bi pognojili dva kvadratna metra grede, potrebujemo okrog deset kilogramov volne.
Neoprana ovčja volna lahko nadomesti vsako drugo gnojilo, poleg tega bo okrepila odpornost rastlin proti boleznim in preprečila prehitro gnitje zelenjave. Za dva kvadratna metra grede potrebujemo okrog deset kilogramov volne.
Boljša kakovost zemlje
Volna je tudi odlična zastirka. Enostavno jo položimo na zemljo in vanjo na primerni razdalji naredimo luknje, vanje nato posadimo sadike. Takoj potem jo zalijemo, pozneje pa tega ni treba več početi prav pogosto, zalijemo jo le, če res dlje ni bilo dežja in če je vrtiček na sočni legi. Volneni filc namreč ščiti zemljo pred izsušitvijo, uravnava vlago v zemlji ter preprečuje rast plevela.
Uporabimo ga kot vsako drugo zastirko, obnese se tudi na poteh med gredicami, le da v tem primeru izberemo nekoliko debelejšega, osemmilimetrskega, medtem ko naj bo za zastirko na gredicah debel od tri do štiri milimetre. Enako debel bo tudi uspešno ščitil rastline pred zmrzaljo. Če želimo jeseni z njim zaščititi radič ali endivijo, na koncu grede naredimo podstavek, da bo filc nekoliko dvignjen. Na ta način lahko prezimimo vso zelenjavo vse do marca.
Zadnja leta se ovčja volna vedno več uporablja v visokih gredah, ki si jih lahko omislimo na balkonih in terasah ter tako v domači zelenjavi uživamo tudi, če živimo v bloku. Kako sestavimo in uredimo visoko gredo, smo že pisali, če želimo dodati še volno, pa neoprano položimo okrog pol metra pod površino. Tako bo skrbela, da se zemlja ne bo prehitro osušila, gredo bo treba manj zalivati, skrbela pa bo tudi za bolšjo kakovost zemlje in boljši in obilnejši pridelek.
Cvetlična korita na sončnih legah obložimo z volno, šele nato vanje vsujemo zemljo.
In še ideja za cvetlična korita na okenskih policah ali balkonih, kamor ves dan pripeka sonce. Če smo korita že zasadili in ugotovimo, da je treba rastline zalivati večkrat na dan, da ne ovenijo, od roba odmaknemo pet centimetrov zemlje, k steni korita potisnimo trak volnenega filca in pokrijemo z zemljo. Če so korita še prazna, s trakovi filca obložimo dno in stranice, šele nato vanje nasujemo zemljo in posadimo rastline.
