OBRATI
Vozi, miško! (1)
V tem in še dveh sredinih prispevkih bomo pogledali, kaj počno sodobni varnostni in asistenčni sistemi v avtomobilih; za uvod bomo spoznali, kaj nam ponuja aktivni tempomat.
Odpri galerijo
Senzorji so obvoznici pripisali omejitev hitrosti pri 80 km/h.
Sodobni avtomobili imajo vedno več elektronskih pomagal, ki jim pravimo varnostni in asistenčni sistemi. Nekateri so se že tako uveljavili, da so postali del obvezne opreme, denimo zračne blazine in sistem proti blokiranju koles ABS, vedno več vozil pa ima tudi sistem za regulacijo zdrsa pogonskih koles ASR (ali katera druga kratica) in/ali elektronski program stabilnosti ESP (pri Fordu ESC), ki kombinira ABS in ASR in vozniku pomaga obdržati nadzor nad vozilom v nepredvidenih okoliščinah.
V tem in še nekaj naslednjih prispevkih pa bomo pogledali, kaj počno tisti dodatni asistenčni sistemi v avtomobilih, ki jih je po navadi treba doplačati ali pa so na voljo pri bolje opremljenih (dražjih) modelih avtomobilov. Če jih naštejemo: aktivni tempomat, prepoznavanje prometnih znakov, pomoč pri ohranjanju smeri vožnje, sistem za samodejno zaviranje, sistem za zaznavanje vozil v mrtvem kotu, aktivna pomoč pri parkiranju, opozarjanje na nezbranost voznika, prilagodljivi žarometi, lahko pa omenimo tudi brisalnike s tipalom za dež.
Za sodelovanje se moramo zahvaliti družbi Summit Motors Ljubljana, ki nam je za testiranje za nekaj dni posodila slovenski avto leta 2019 ford focus z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom in s paketom opreme titanuim business ter še nekaj dodatki, pri čemer dogajanje okoli avta spremljajo dve kameri, trije radarji in ducat ultrazvočnih senzorjev.
Pa začnimo pri aktivnem tempomatu z inteligentnim prilagajanjem hitrosti. Če osnovni tempomat vzdržuje hitrost, ki jo nastavimo, pa zna aktivni (radarski) tempomat prilagajati hitrost vozila glede na vozilo pred nami. Ko ga aktiviramo, nastavimo hitrost in želeno varnostno razdaljo ter preprosto umaknemo nogo s pedala.
Seveda to ne pomeni samodejne vožnje: avto bo sicer sam zmanjšal plin in tudi zaviral, ko bo treba, a popolnoma ustavil se le ne bo. Smo preverili in morali sami pritisniti na zavoro – ali pa si nismo upali spustiti do konca, ker nismo čisto zaupali elektroniki. Sistem zna brati tudi prometne znake in prilagajati hitrost vožnje.
Aktivni tempomat zna delovati tudi kot klasični, pri njem le nastavimo hitrost, lahko pa dela tudi kot omejevalnik hitrosti (limiter), ki nas ne spusti čez nastavljeno hitrost ali pa jo prilagaja prometnim znakom. Zna pa ga zmesti ljubljanska obvoznica, na kateri nastavi hitrost 110 km/h, čeprav velja omejitev 100 km/h, tako da je treba to ročno popraviti.
Ford ima tudi sistem za samodejno zaviranje in izogibanje pri višjih hitrostih (nad 50 km/h), pri kateri radar preverja cesto pred vozilom. Če opazi verjetnost trčenja, opozori voznika, in če se ta ne odzove, začne zavirati. Poleg tega zna prepoznati stoječa ali zelo počasna vozila in s popravki smeri vozniku pomaga, da se jim izogne, če samo zaviranje ne bi bilo dovolj.
Naslednjič: ohranjanje smeri, mestna vožnja, samodejno parkiranje in mrtvi kot.
Aktivni asistenčni sistemi
V tem in še nekaj naslednjih prispevkih pa bomo pogledali, kaj počno tisti dodatni asistenčni sistemi v avtomobilih, ki jih je po navadi treba doplačati ali pa so na voljo pri bolje opremljenih (dražjih) modelih avtomobilov. Če jih naštejemo: aktivni tempomat, prepoznavanje prometnih znakov, pomoč pri ohranjanju smeri vožnje, sistem za samodejno zaviranje, sistem za zaznavanje vozil v mrtvem kotu, aktivna pomoč pri parkiranju, opozarjanje na nezbranost voznika, prilagodljivi žarometi, lahko pa omenimo tudi brisalnike s tipalom za dež.
Senzorji so obvoznici pripisali omejitev hitrosti pri 80 km/h.
Za sodelovanje se moramo zahvaliti družbi Summit Motors Ljubljana, ki nam je za testiranje za nekaj dni posodila slovenski avto leta 2019 ford focus z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom in s paketom opreme titanuim business ter še nekaj dodatki, pri čemer dogajanje okoli avta spremljajo dve kameri, trije radarji in ducat ultrazvočnih senzorjev.
Aktivni tempomat
Pa začnimo pri aktivnem tempomatu z inteligentnim prilagajanjem hitrosti. Če osnovni tempomat vzdržuje hitrost, ki jo nastavimo, pa zna aktivni (radarski) tempomat prilagajati hitrost vozila glede na vozilo pred nami. Ko ga aktiviramo, nastavimo hitrost in želeno varnostno razdaljo ter preprosto umaknemo nogo s pedala.
Omejevalnik hitrosti oziroma limiter je mislil, da lahko po obvoznici vozimo s 110 km/h. Fotografije: Staš Ivanc
Seveda to ne pomeni samodejne vožnje: avto bo sicer sam zmanjšal plin in tudi zaviral, ko bo treba, a popolnoma ustavil se le ne bo. Smo preverili in morali sami pritisniti na zavoro – ali pa si nismo upali spustiti do konca, ker nismo čisto zaupali elektroniki. Sistem zna brati tudi prometne znake in prilagajati hitrost vožnje.
Aktivni tempomat zna delovati tudi kot klasični, pri njem le nastavimo hitrost, lahko pa dela tudi kot omejevalnik hitrosti (limiter), ki nas ne spusti čez nastavljeno hitrost ali pa jo prilagaja prometnim znakom. Zna pa ga zmesti ljubljanska obvoznica, na kateri nastavi hitrost 110 km/h, čeprav velja omejitev 100 km/h, tako da je treba to ročno popraviti.
Radarski tempomat v navezi s samodejnim menjalnikom ponuja udobje in varnost.
Ford ima tudi sistem za samodejno zaviranje in izogibanje pri višjih hitrostih (nad 50 km/h), pri kateri radar preverja cesto pred vozilom. Če opazi verjetnost trčenja, opozori voznika, in če se ta ne odzove, začne zavirati. Poleg tega zna prepoznati stoječa ali zelo počasna vozila in s popravki smeri vozniku pomaga, da se jim izogne, če samo zaviranje ne bi bilo dovolj.
Naslednjič: ohranjanje smeri, mestna vožnja, samodejno parkiranje in mrtvi kot.
