OBRATI
Vozi, miško! (3)
V tretjem in zadnjem prispevku bomo pogledali, kaj počno varnostni in asistenčni sistemi v avtomobilih; samodejna svetila, brisala, samodejni menjalnik in speljevanje v klancu.
Odpri galerijo
Zelo priročno je tudi samodejno prižiganje žarometov in preklapljanje med zasenčenimi in dolgimi lučmi. Prva stvar ni več nič posebnega: podnevi so prižgane pozicijske oziroma prednje led-luči, ko pa se stemni ali zapeljemo v predor ali garažo, se prižgejo zasenčene. Druga stvar pa je strašno simpatična, saj se nam z njeno pomočjo (po navadi) ne dogaja več, da bi z dolgimi žarometi motili voznike pred nami.
Avto tako prepozna, kdaj se približa križišču in kdaj se proti njemu pelje drugo vozilo, in temu primerno prilagodi vzorec dolgih luči ter prepreči slepljenje drugih udeležencev v prometu, hkrati pa osvetlijo ostanek ceste.
Zelo priročni so tudi brisalci s tipalom za dež, ki se prižgejo samo, ko začne deževati, pri čemer lahko še vedno nastavimo hitrost oziroma občutljivost njihovega delovanja.
Minili so časi, ko so imeli samodejni menjalniki po tri ali štiri prestavna razmerja in pili kot žolne. Sodobni (po navadi z dvojno sklopko) imajo od šest do deset prestav, med katerimi menjavajo hitro in gladko, poleg tega se nekateri tudi prilagajajo našemu načinu vožnje.
Če radi malce bolj pritisnemo na plin, bo tudi menjalnik menjal pri nekoliko višjih obratih. Ko pa bomo nato vozili varčno, bo čez kratek čas začel prestavljati prej. In res znajo sodobni avtomatiki porabiti manj goriva kot modeli z ročnim menjalnikom. Pa še tako prijetno se je voziti z njimi.
Novi Fordov samodejni menjalnik niti ni več v obliki prestavne ročice, ampak v obliki vrtljive številčnice, za športne duše pa ima tudi ročni način prestavljanja z obvolanskima ročicama. Tudi pri sodobnih terencih so poenostavili preklapljanje med dvo- in štirikolesnim pogonom ter vklopom reduktorja in zapore diferenciala. Ročice so se poslovile in naredile prostor gumbom.
Za konec lahko omenimo še sistem za pomoč pri speljevanju v klancu (HLA), kar zna razveseliti marsikoga, ki mu to dela težave. Seveda je zato treba imeti elektronsko ročno zavoro in tudi vklopiti pomočnika, ki deluje tako, da za kratek čas prepreči, da bi pri speljevanju na klancu začeli drseti nazaj ali naprej.
Pri tem ohrani pritisk na zavoro za dodatno poltretjo sekundo in nam da več časa in nadzora, ko prestavimo nogo s stopalke za zavoro na stopalko za plin. Uporaben je tudi pri ustavljanju in speljevanju na spolzkih podlagah, pa tudi med vožnjo v mestni gneči je praktičen, da nam ni treba nenehno držati noge na zavorni stopalki.
Seveda bi se našla še katera elektronska pomagala, ki povečujejo varnost in nam olajšajo vožnjo, a za zdaj bodi dovolj.
Za doplačilo si je mogoče omisliti tudi dinamična prednja led-žarometa s prilagajanjem svetlobnega snopa. Avto poskrbi za boljšo osvetljenost v različnih voznih okoliščinah z različno porazdelitvijo svetlobe glede na hitrost vozila, zasuk volana ali informacije kamere.
Avto tako prepozna, kdaj se približa križišču in kdaj se proti njemu pelje drugo vozilo, in temu primerno prilagodi vzorec dolgih luči ter prepreči slepljenje drugih udeležencev v prometu, hkrati pa osvetlijo ostanek ceste.
Zelo priročni so tudi brisalci s tipalom za dež, ki se prižgejo samo, ko začne deževati, pri čemer lahko še vedno nastavimo hitrost oziroma občutljivost njihovega delovanja.
Samodejni menjalnik
Minili so časi, ko so imeli samodejni menjalniki po tri ali štiri prestavna razmerja in pili kot žolne. Sodobni (po navadi z dvojno sklopko) imajo od šest do deset prestav, med katerimi menjavajo hitro in gladko, poleg tega se nekateri tudi prilagajajo našemu načinu vožnje.
Če radi malce bolj pritisnemo na plin, bo tudi menjalnik menjal pri nekoliko višjih obratih. Ko pa bomo nato vozili varčno, bo čez kratek čas začel prestavljati prej. In res znajo sodobni avtomatiki porabiti manj goriva kot modeli z ročnim menjalnikom. Pa še tako prijetno se je voziti z njimi.
Novi Fordov samodejni menjalnik niti ni več v obliki prestavne ročice, ampak v obliki vrtljive številčnice, za športne duše pa ima tudi ročni način prestavljanja z obvolanskima ročicama. Tudi pri sodobnih terencih so poenostavili preklapljanje med dvo- in štirikolesnim pogonom ter vklopom reduktorja in zapore diferenciala. Ročice so se poslovile in naredile prostor gumbom.
Speljevanje v klancu
Za konec lahko omenimo še sistem za pomoč pri speljevanju v klancu (HLA), kar zna razveseliti marsikoga, ki mu to dela težave. Seveda je zato treba imeti elektronsko ročno zavoro in tudi vklopiti pomočnika, ki deluje tako, da za kratek čas prepreči, da bi pri speljevanju na klancu začeli drseti nazaj ali naprej.
Pri tem ohrani pritisk na zavoro za dodatno poltretjo sekundo in nam da več časa in nadzora, ko prestavimo nogo s stopalke za zavoro na stopalko za plin. Uporaben je tudi pri ustavljanju in speljevanju na spolzkih podlagah, pa tudi med vožnjo v mestni gneči je praktičen, da nam ni treba nenehno držati noge na zavorni stopalki.
Samodejno preklapljanje med dolgimi in zasenčenimi lučmi deluje zanesljivo.
Seveda bi se našla še katera elektronska pomagala, ki povečujejo varnost in nam olajšajo vožnjo, a za zdaj bodi dovolj.