Vrane so izjemno inteligentne, so že geniji med pticami
Nekdaj se je verjelo, da bo v hišo, če se na dimnik usede vrana, prišla smrt. Črne ali črno-sive ptice z močnim kljunom in predirljivim krakanjem namreč povezujemo s smolo in smrtjo, a v resnici bi ob njih morali pomisliti na izjemno bistroumnost in iznajdljivost. Vrane namreč veljajo za najpametnejše med pticami, še več, so že naravnost genialne. Sposobne so reševati manjše probleme, znajo predvidevati, si pomagati tako med seboj kot s pripomočki, ki jih nekatere vrste celo same naredijo.
Če so žejne in ne dosežejo vode v kozarcu, bodo vanj spustile kamen, da se dvigne gladina. Orehe spustijo na cesto, da jim avtomobili strejo trdo lupino. Tanjše veje oskubijo, da s tako narejenim nabodalcem iz tesnih lukenj izbezajo mrčes ali kak drug prigrizek. Za njihovim nič kaj privlačnim, prej nekoliko strašnim videzom se torej skriva izjemna inteligenca, ki je na ravni petletnega otroka ali šimpanza!
Vrane so zelo družabna in komunikativna bitja, ki si med seboj sporočajo, kje je nevarnost, kje hrana.
Ob tem pa si še izjemno dobro zapomnijo (človeške) obraze, sploh tiste, ki so jim želeli kaj slabega. Do teh znajo gojiti zamero in slabe izkušnje izkrakajo drugim vranam, da tudi one prepoznajo potencialno grožnjo. Očitno vedo, da je v številčnosti moč in da se s skupinskim delom pač doseže več, kar hitro opazimo, če zaznajo nevarnost ali plenilca. Tedaj se zberejo, lahko tudi več kot deset vran, in proti grožnji nastopijo družno – videti so kot nevarna leteča banda, ki napada iz zraka. Koordinirano planejo zviška proti nevarni tarči, ob tem predirljivo vreščijo, v skrajnih primerih tudi napadejo.
Jedo tako rekoč vse
Niso izbirčne in jedo tako rekoč vse. Hrošči, kobilice in gosenice, sadje, oreščki in semena, glodavci, žabe, manjše ptice, celo mrhovina in smeti: prav vse se znajde na njihovem jedilniku. Premetenke pa hrane ne bodo le lovile in iskale same, brez težav jo namreč ukradejo drugim. Pri tem jim pride še kako prav njihova sposobnost oponašanja drugih živali, celo nas! Tekmeca za hrano bodo odgnale z oponašanjem, denimo, plenilske ptice, in ga pognale v beg.
Vran se mora za svojo izbranko precej potruditi. Zgolj izvajanje letalskih akrobacij, s katerimi pritegne njeno pozornost, ni dovolj. V znak predanosti ji mora pokloniti tudi darilce, najbolje kaj lesketajočega se ali najmanj hrano, da jo dokončno osvoji. Nato ostaneta skupaj vse življenje, ko dobita mladiča, pa se izkažeta kot izjemna oče in mama, ena najboljših v živalskem kraljestvu: nad naraščajem ne bdijo le na začetku, pogosto še odrasle vrane živijo s svojimi starši.
