PASJA RAVAN
Vrh hriba so odstrelili
Vzpon na Pasjo ravan, nekdaj najvišji vrh Polhograjskih Dolomitov.
Odpri galerijo
Idila zimskega vzpona
Dolga leta je bila Pasja ravan s svojimi 1029 metri višine najvišji vrh hribovja v neposredni bližini Ljubljane. Potem pa so 70. leta 20. stoletja prinesla nuklearne ambicije. Ni bila dovolj le jedrska elektrarna, pridobivati je bilo treba tudi lastno gorivo, t. i. rumeno pogačo v bližnjem rudniku urana Žirovski Vrh. Kdo ve, kam bi peljale te ambicije z jedrsko energijo, če ne bi že dobro desetletje pozneje država razpadla. Prav kmalu so zaprli še rudnik.
Strateški objekt, kot je bil rudnik urana, je seveda potreboval tudi zaščito pred sovražniki. Nekdanja Jugoslavija jih je imela v izobilju, tistih pravih in tudi namišljenih. Da bi zagotovili zračno zaščito rudnika, so iskali najvišji vrh v okolici, ki bi bil še kolikor toliko lahko dostopen. Našli so ga na Pasji ravni. Vrh hriba so z obilico eksploziva preprosto odstrelili v orjaški eksploziji. Tako so dobili ravnino s premerom kakšnih 150 metrov, na kateri sta zrasla radarski center in protiletalsko raketno izstrelišče. Pasja ravan je tako izgubila primat v Polhograjskem hribovju. Najvišji vrh je postal 1020 metrov visoki Tošč.
O vojaških napravah na vrhu danes ni več nobene sledi, ravnina se počasi zarašča. Je pa na robu zrasla precej visoka kovinska konstrukcija z meteorološkim radarjem. Pasja ravan je postala priljubljen izletniški cilj. Glede na to, da je hribovje prepleteno s številnimi cestami, ki vodijo do vasic in samotnih kmetij, imamo precej manevrskega prostora, da se odločimo za turo po svojih željah. Lahko začnemo že v dolini Gradaščice pri Polhovem Gradcu, lahko v dolini Hrastnice ali pa v Selški dolini. V tem primeru je to pohod čez drn in strn, ki nam vzame ves dan. Lahko pa se po drugi strani pripeljemo z vozilom prav na vrh.
Kakor koli že, vredno se je povzpeti na razgledni stolp. Na njegovem vrhu spet dosežemo višino nekdanje gore in se razgledamo proti Krimu in Snežniku daleč na jugu, pa na Škofjeloško hribovje in še na Alpe. Vsekakor je vzpon tudi sprehod po idilični slovenski kulturni krajini: po širnih gozdovih, prek travnikov in pašnikov in mimo samotnih kmetij.
Na razglednem stolpu je meteorološki radar. Fotografije: Janez Mihovec
Strateški objekt, kot je bil rudnik urana, je seveda potreboval tudi zaščito pred sovražniki. Nekdanja Jugoslavija jih je imela v izobilju, tistih pravih in tudi namišljenih. Da bi zagotovili zračno zaščito rudnika, so iskali najvišji vrh v okolici, ki bi bil še kolikor toliko lahko dostopen. Našli so ga na Pasji ravni. Vrh hriba so z obilico eksploziva preprosto odstrelili v orjaški eksploziji. Tako so dobili ravnino s premerom kakšnih 150 metrov, na kateri sta zrasla radarski center in protiletalsko raketno izstrelišče. Pasja ravan je tako izgubila primat v Polhograjskem hribovju. Najvišji vrh je postal 1020 metrov visoki Tošč.
Z eksplozijo so dobili ravnino s premerom 150 metrov.
O vojaških napravah na vrhu danes ni več nobene sledi, ravnina se počasi zarašča. Je pa na robu zrasla precej visoka kovinska konstrukcija z meteorološkim radarjem. Pasja ravan je postala priljubljen izletniški cilj. Glede na to, da je hribovje prepleteno s številnimi cestami, ki vodijo do vasic in samotnih kmetij, imamo precej manevrskega prostora, da se odločimo za turo po svojih željah. Lahko začnemo že v dolini Gradaščice pri Polhovem Gradcu, lahko v dolini Hrastnice ali pa v Selški dolini. V tem primeru je to pohod čez drn in strn, ki nam vzame ves dan. Lahko pa se po drugi strani pripeljemo z vozilom prav na vrh.
O vojaških napravah na vrhu danes ni več nobene sledi.
Kakor koli že, vredno se je povzpeti na razgledni stolp. Na njegovem vrhu spet dosežemo višino nekdanje gore in se razgledamo proti Krimu in Snežniku daleč na jugu, pa na Škofjeloško hribovje in še na Alpe. Vsekakor je vzpon tudi sprehod po idilični slovenski kulturni krajini: po širnih gozdovih, prek travnikov in pašnikov in mimo samotnih kmetij.
