Vročina je nevarna za vse ljubljenčke

Poletje nam ne prizanaša z vročinskimi rekordi, pri tem pa ne smemo pozabiti, da se živali ne zmorejo in ne znajo razumsko ogniti visokim temperaturam in da so pri tem skorajda povsem odvisne od lastnikov.

Prav tako ne pokažejo jasno, da jim je vročina neznosna, da se bližajo dehidraciji in da se preprosto ne počutijo dobro, a tegobe, ki jih prinašajo visoke temperature, so lahko tudi zanje usodne. Še prehitro. Kako v poletnih mesecih obvarovati hišne ljubljenčke pred najhujšim?
 

Tekočina in senca

Ljudje se potimo po celem telesu in tako znižujemo telesno temperaturo, psi pa se hladijo samo prek blazinic na tačkah, kjer imajo žleze znojnice, in prek ustne sluznice ter jezika. Za toplotni udar je zelo značilno pospešeno dihanje, poleg tega pa še glasno sopenje, slinjenje, pospešen srčni utrip, pika na i so motne sivkaste, temno rdeče ali blede sluznice in živo rdeč jezik ter gosta in lepljiva slina. Pes lahko izgubi orientacijo, je zmeden, ne upošteva navodil skrbnika in je videti prestrašen; pojavijo se nekontrolirano uriniranje, blatenje in bruhanje, vsebini izbljuvka in iztrebka je lahko primešana kri. V hujših primerih žival pade v šok in komo.

Ukrepati je treba zelo hitro: takoj moramo poklicati veterinarja, sami pa psa že začnemo ohlajati. Takoj ga umaknemo v senco in zagotovimo kroženje zraka okoli njega. Hladimo ga postopoma, na trebuh, kjer je manj dlake, in na blazinice tačk pritiskamo mokre krpe ali brisače. Polivanje telesa ali celo potapljanje v mrzlo vodo lahko povzroči šok in celo smrt! Tudi če si pes opomore in se postavi na noge, ga je treba vseeno čim prej peljati k veterinarju.

Preventiva je torej ključna, zato smo ob vročih dneh do najboljšega prijatelja še skrbnejši. Na sprehod ga peljemo samo v zgodnjih jutranjih in večernih urah, izogibamo se pregretega asfalta; čez dan mu redno menjamo vodo, ki je mora biti v vsakem trenutku dovolj, psu zagotavljamo senco ali hladen prostor in ga čez dan ne spodbujamo k telesni dejavnosti. Hrana naj bo lahka, z dodatkom tekočine, obroke ponudimo v hladnejših delih dneva. Pse redno krtačimo. Razgaljene predele kože po potrebi zaščitimo s kremo z zaščitnim faktorjem.
 

Znižujemo temperaturo terarija

Mačke je nekoliko težje nadzorovati, sploh tiste, ki so vajene svobodno tekati okoli hiše. Če je le mogoče, jih v najbolj vročih urah zapremo v hladen prostor, po potrebi jih ohladimo z mokro brisačo. Ne pozabimo na zadostno količino vode, lahke obroke in kremo z zaščitnim faktorjem pri pasmah z občutljivo kožo ali redko dlako. Pozornost namenimo tudi hrčkom in drugim glodavcem: če bivajo v steklenih ali plastičnih terarijih, je lahko njihov življenjski prostor bistveno toplejši, kot se nam morda zdi. Na njegov dom ne sme nikoli sijati sonce, terarij raje postavimo na ploščice ali kamnito podlago, tudi kletko lahko delno obložimo s keramiko in tako pomagamo do ohladitve. Na zunanjo stran ene od sten terarija lahko postavimo zamrznjeno plastenko vode, ki jo redno menjamo. Hrčku čez dan redno ponujamo svežo vodo!


Morda se zdi, da so ribe v akvariju povsem varne pred visokimi zunanjimi temperaturami, a ni tako. Kratkotrajne višje temperature sicer ne povzročajo večjih težav, vročinski val pa že lahko povzroči nevšečnosti. Temperaturo vode pogosteje nadzorujte, sploh če je akvarij v prostoru, ki ni klimatiziran, in se po potrebi posvetujte s strokovnjakom. Tudi ptice so lahko zelo občutljive za visoke temperature, slabo počutje pa pokažejo z razpiranjem kril in nemirom. Zagotovimo jim bivanje v senci in po potrebi čez dan prestavljamo kletko.

Ves čas naj imajo na voljo posodo za osvežitev oziroma kopel in seveda zalogo sveže pitne vode. Ne pozabimo niti na plazilce in dvoživke, ki jim prav tako zagotavljamo veliko sveže vode, hladno podlago, kot je keramika, in zamrznjeno plastenko vode, ki bo pomagala zniževati temperaturo njihovega bivalnega okolja. Nobene živali nikoli ne puščamo v avtomobilu!