Vročina sproži osjo jezo
Kljub deževnim pošiljkam, ki so v preteklih dneh zajele večji del Slovenije, žal del Primorske, Tolminskega območja, Krasa in Goriškega ni dobil zadostne količine dežja, da bi si travna ruša lahko opomogla. Lokalne padavine so prinesle le nekaj kapelj, le ponekod je količina dežja presegla 10 mm. Moten je drugi odkos trave na številnih travnikih, še posebno tam, kjer so kasneje začeli prvo košnjo in je bil zaradi suše zmanjšan že prvi odkos. Posledice suše se marsikje že kažejo v obliki širokih in globokih razpok v tleh.
Na pašnikih, kjer se pase govedo in drobnica, je paša motena. Število dni, ko je živina na pašnikih, se skrajšuje. Velik problem je tudi zagotavljanje vode za oskrbo živine. Poraba vode na glavo živine se lahko v vročih dneh celo podvoji. Po podatkih iz literature krava molznica potrebuje dnevno 60 litrov vode, krava dojilja 45 litrov, telica 35 litrov, ovca pet litrov in jagnje dva litra oziroma na vsakih 100 kilogramov skupne žive teže živine na pašniku moramo dnevno zagotoviti 10 litrov vode. Ob poletni vročini in manj sočni krmi se močno poveča potreba po vodi za napajanje. Kadar so živali žejne, se upočasni prebava zaužite krme, občutek sitosti traja dlje, manj se pasejo in zaužijejo. Marsikaterega kmeta skrbi, kako bo z oskrbo s krmo, možnost obstaja v nakupu dodatne krme ali pa manj ugodno – v zmanjšanju staleža živine. Do konca poletja je še daleč. Na Krasu in v slovenski Istri še vedno vztraja tudi požarna ogroženost naravnega okolja.
Suša povzroča težave v kmetijski pridelavi v slovenski Istri in Vipavski dolini. Zaradi suše trpijo enoletne nenamakane kulture, pozna se na mladih trajnih nasadih. Pridelek zgodnjih marelic je sicer količinsko dober, zaradi vročine in suše pa so ponekod plodovi poznejših sort drobnejši in izsušeni. Pri zelenjavi brez namakanja žal ne gre. Težava je v viru namakalne vode, saj večji del kmetov namaka iz vodovoda, nekateri imajo lasten vodni vir, a je ta zaradi slabega padavinskega napajanja in vročine precej okrnjen.
Po podatkih sušomera Arsa je stanje rek v zadnjem mesecu v primerjavi z istim obdobjem med letoma 1991 in 2020 izrazito podpovprečno. Najmanjše tridesetdnevne pretoke glede na primerjalno obdobje imajo Sava, kraška Ljubljanica, Soča, Idrijca, Vipava in Reka. Rižana je na meji presušitve, a zaradi bogatenja iz virov podzemne vode še vzdržuje nizkovodno stanje. Reke v slovenski Istri so na posameznih delih presušile. Slabo je tudi stanje podzemne vode. Izrazita suša ostaja v goriški, gorenjski, ljubljanski in dolenjski regiji. Razmere so se poslabšale do izrazito sušnih tudi v obalni in bovški. Krajevne plohe in nevihte v preteklem tednu žal marsikje niso doprinesle k bistvenemu obnavljanju količin podzemnih voda.
Moteče ose
Letošnje poletje so zelo moteče ose, pojavljajo se v večjem številu. Vlaga in visoke temperature v njih sprožijo »jezo«. Kadar se počutijo ogrožene in kadar pičijo, v okolico spustijo posebne hormone, ki povečajo agresivnost tudi pri sorodnih žuželkah v bližini, zato je priporočljivo, da se jim ne približujemo, pazimo pa tudi, da ne puščamo nepokrite hrane ali kozarcev oziroma embalaž s pijačo. Za ljudi lahko postanejo zelo moteče, če jih je veliko in nas obletavajo, medtem ko jemo ali pijemo. Če je os veliko, se je pikniku na prostem bolje izogniti, zlasti če smo alergični na njihov pik. Privlačijo jih pisane barve oblačil, dišave in znoj.
V Sloveniji je več kot 70 vrst pravih os.
V Sloveniji je več kot 70 vrst pravih os. Največji med njimi je sršen, najpogostejša pa navadna osa. Čeprav večina vrst živi samotarsko, so najbolj znane vrste, ki živijo v skupinah in gradijo velika gnezda, kjer jih lahko domuje tudi do 200. Odrasle ose so rastlinojede in se hranijo z medičino, sadjem in drugimi sladkimi snovmi. Čeprav so človeku pogosto nadležne, imajo ose pomembno ekološko vlogo; so plenilci in nadzorujejo število škodljivcev, poleg tega so tudi dragoceni opraševalci. Ko iz cvetov srkajo nektar, prenašajo tudi cvetni prah.
Prva jabolka
Sredi julija nastopi dozorevanje prvega med zgodnjimi jabolki, beličnika. Plodovi zorijo zelo neenakomerno, zreli so najprej vidni na osvetljenem delu krošnje. Plodovi so srednje debeli, okroglaste oblike, zožani proti muhi z dolgim pecljem, imajo zelenkasto do bledo rumenkasto kožico. Meso je belo in sladko-kiselkastega okusa. Zaradi zgodnjega dozorevanja je cenjena jedilna sorta: je prvo jabolko, ki dozori v zgodnjem poletju. Treba ga je hitro pojesti, skladiščimo ga lahko do 10 dni.
