Vročinska apokalipsa je tu, stanje se slabša
V krču zaradi vročine in požarov je poleg Slovenije velik del Evrope. Požari v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji so prisilili več tisoč ljudi v beg, ekstremne razmere so terjale veliko človeških življenj. Rekordne temperature so tudi v severni Evropi, v delih Združenega kraljestva, kjer so prvič presegle 40 °C.
Suha tla in presušene krošnje dreves, še posebno iglavcev, so idealne razmere za izbruh požara.
Po navedbah portugalske meteorološke agencije je bil tokratni vročinski val najdaljši in najobsežnejši od katerega koli julijskega vročinskega vala na Portugalskem od leta 1941. V osrednjem delu države so zabeležili najvišje dnevne temperature med 40 in 46 °C. V mestu Pinhão so v juliju namerili 47,0 °C, najvišjo kadar koli zabeleženo temperaturo.
Tudi pri nas smo imeli marsikje vročinske rekorde: Črnomelj – Dobliče 39,4 °C (prej 38,0 °C), Letališče Jožeta Pučnika 36,6 °C (prej 36,3 °C), Ljubljana Bežigrad 37,9 °C (prej 37,6) ter v Metliki 38,2 °C (prej 38,0 °C). Povprečne dnevne temperature so bile skoraj za 9 °C nad dolgoletnim povprečjem.
Sušne razmere se ob vročini stopnjujejo. Izjemno sušne razmere, ponekod že več tednov zapored, so na Gorenjskem, Notranjskem, Goriškem in Obalno-Kraškem. Drugod so izrazito sušne razmere. Tudi povsod tam, kjer so sušne razmere zmerne, se stanje ob vročini slabša.
Vsi pogledujemo vremensko napoved, ali bo prehod hladne fronte v zadnjem julijskem tednu poleg osvežitve prinesel tudi nekaj prepotrebnega dežja. Vročina bo nekoliko popustila, najvišje dnevne temperature bodo v prihodnjih dneh okoli ali malo nad 30 °C. Nova padavinska osvežitev nas, kot kaže, čaka ob novem prehodu fronte ob koncu tedna.
Izsušena gozdna tla
V zadnjih dneh s skrbjo spremljamo, kako ogenj požira gozdove na Krasu. Ne samo požari, tudi suša lahko močno vpliva na gozdne ekosisteme. Zaradi pomanjkanja padavin so tla presušena. Suha tla in presušene krošnje dreves, še posebno iglavcev, so idealne razmere za izbruh požara. Najbolj so ogroženi gozdovi oziroma drevesa, ki rastejo na manj ustreznih rastiščih.
V preteklosti je bil po sušnih poletjih zaznan upad v populaciji srnjadi.
To so zlasti smrekovi gozdovi v nižinah in na prisojnih pobočjih na karbonatnih podlagah. Zaradi suše oslabele smreke so manj odporne proti napadu podlubnikov; tem ugajajo sušne razmere z visokimi temperaturami, zato se hitro razmnožujejo. Njihovi napadi na smreke so še bolj učinkoviti, ker so drevesa v stresu in ne morejo izločati dovolj smole, da bi se ubranile napada. Drevesa, ki so jih napadli podlubniki, prepoznamo po drobnih luknjicah na lubju, črvini na lubju in koreninskem vratu, pojav smole na deblu, iglice spremenijo barvo in začnejo odpadati, drevesa se sušijo, odpada lubje. Podlubniki napadajo spomladi in poleti.
Poletni napad lahko opazimo šele ob koncu zime. Če pride do napada podlubnikov, je treba poškodovana drevesa čim prej odstraniti iz gozda, da se širjenje ustavi.
Pri listavcih se sušni stres kaže v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja. To praviloma ne vpliva na ozelenitev krošenj v prihodnjem letu, če zaradi suše oslabelih dreves dodatno ne napadejo oziroma okužijo nevarni škodljivi organizmi. V preteklih sušnih letih se je izkazalo, da so se posledice pokazale šele v naslednjih letih v obliki okužb oslabelega drevja z glivičnimi boleznimi ali razmnožitvijo nekaterih insektov, ki so povzročili sušenje borov, črnega gabra in hrasta cera ter presvetlitev krošnje iglavcev zaradi predčasnega odpadanja starejših iglic.
Zaradi suše in vročine so izsušena gozdna tla, ki tako slabo oskrbujejo razvoj gozdnih sadežev. Gobja bera je v takšnih območjih skromna.
Voda in divjad
Suša prizadene tudi prostoživeče živali. Zaradi pomanjkanja hrane se gozdne živali pogosteje pojavljajo v bližini naselij in se hranijo s pridelki. Po podatkih iz literature srnjad z vodo v krmi in z roso na njej dobi dnevno 0,8 litra vode, kar je dovolj za preživetje, a za normalno rast in razvoj jo potrebuje še približno en liter, dobiti jo mora iz drugega vira. Lovci pomagajo divjadi tudi z dovažanjem vode na napajališča. Vpliv suše na prostoživeče živali je kompleksen.
V preteklosti je bil po sušnih poletjih zaznan upad v populaciji srnjadi. V času po prsku je vse namenjeno pripravam na zimo. Ker ni dovolj rastlinja za njihovo prehrano, imajo srne manj mleka za zarod. V najtežjih razmerah srna potrebuje precej hrane, če je ta v pomanjkanju, s plodom pričakata pomlad v izjemno slabi kondiciji. Živali naj bi si v toplejših mesecih ustvarile tudi dovolj tolšče za zimo.
