Vrt kar kliče k delu, preverite, kaj vse lahko počnete

Na vrtu je že zelo pestro, začela se je pomlad in z njo kup opravil, da bi lahko poleti in jeseni uživali v lastnih pridelkih. Kljub temu pa je april še vedno mesec z nestanovitnim vremenom, ko ni nič nenavadnega, če temperaturam okrog 20 stopinj Celzija sledi kakšna snežinka, zato je še naprej potrebna previdnost, da ne bi šel ves trud v nič. Rastline, ki ne prenašajo dobro slane in mraza, še nekaj časa zadržimo v stanovanju ali rastlinjaku, na drugih, ki smo jih že posejali ali posadili na gredice, pa je dobro še nekaj tednov obdržati kopreno.

Aprila na prosto sejemo poletne sorte solat, čebulo in krompir, redkvico in proti koncu meseca koruzo ter nizek fižol. Tudi nekatere sadike že lahko preselimo ven, in sicer čebule, pora, peteršilja, boba, graha in različnih sort solate. Če želimo vzgojiti lastne sadike, je v začetku aprila še čas za setev šetraja in kapucink. Nekoliko pozneje v lončke posejemo lubenice in melone ter proti koncu meseca kumare, buče in bučke, če se le da, na dan, namenjen plodu. Letošnjega aprila so to 6., 7., 15., 16. popoldan, pa 24., 25. in 26.

Visoke grede bi aprila morale biti že pripravljene na setev oziroma sajenje prvih letošnjih rastlin, če bomo v njih gojili le bolj pozne, denimo paradižnik, kumare, paprike, čilije in podobno, pa je zdaj skrajni čas, da jih pripravimo na novo sezono. Ker so lani rastline iz zemlje najverjetneje počrpale vse hranilne snovi, dodamo novo zemljo, ki naj bo čim bolj kakovostna, nato jo do takrat, ko bomo vanjo kaj posadili, pokrijemo z organsko zastirko, denimo listjem, slamo ali praprotjo, tik pred sajenjem pa zemlji primešamo še gnojilo, najbolje organsko.


Na vrtičku, čeprav je še bolj ali manj prazen, ne pozabimo na redno odstranjevanje plevela in okopavanje, enako velja za okrasne gredice. Tako bomo neželene rastline pregnali, še preden bi dobile priložnost, da nam uidejo izpod nadzora, posledično bo pozneje dela bistveno manj. Kar smo marca posejali na gredice, zdaj redno redčimo, še posebno vrtnine, ki rastejo hitro in so posejane na gosto, kot so korenje, špinača in solata. Zlasti s špinačo ne gre čakati, mlada je slastna in polna koristnih vitaminov in mineralov, a hitro lahko postane trpka in listi polni niti. Če bomo liste mlade špinače redno rezali, nas bo nagradila s še hitrejšo rastjo in bujnejšim pridelkom, paziti je treba le, da trgamo zunanje liste, sredinske, tako imenovano srčiko, pa pustimo.


Aprila se lotimo tudi trate, prezračimo jo in dobro pograbimo, odmrlo travo pa odstranimo in kompostiramo. Na mestih, kjer je bilo odmrle trave toliko, da so nastale luknje, jo dosejemo, kar je najbolje početi tik pred dežjem. Po potrebi trato pognojimo. Če jo bomo šele prvič posejali, je začetek aprila ravno pravi čas, da se lotimo priprav. Tla obdelamo s frezo, odstranimo plevel in druge rastline ter zemljo pognojimo, nato pa jo pustimo približno dva tedna počivati, preden zasejemo travo. Pravi čas za to je med sredino aprila in sredino maja.