Astre so cvetlice, ki jih simbolno povezujemo s septembrom, zato jih podarjamo tistim, ki ta mesec praznujejo rojstni dan, lahko pa tudi katero drugo obletnico. Povezujejo jih tudi s čudovito legendo, ime naj bi namreč dobile po grški boginji Astrei, ki je bila nekega večera izjemno žalostna, saj je bilo na nebu zelo malo zvezd (aster je tudi starogrški izraz za zvezdo). Začela je jokati, ko so njene solze padle na tla, pa so na tistem mestu zrasle nežne cvetlice astre, zelo podobne zvezdam, ki jih je lepa boginja tako zelo pogrešala. Astre, rečemo jim tudi nebine, bodo s svojimi barvitimi cvetovi popestrile tudi jesenske okrasne vrtičke, saj so na voljo v obilici različnih barv, vsaka pa ima tudi svoj simbolni pomen.
Rade imajo sončno lego in dobro odcedna tla.
Ker se močno razrastejo, jih ne sadimo preblizu skupaj. FOTO: Helena Bezold/getty Images
Na splošno simbolizirajo modrost, hrabrost in zvestobo, bele pa poleg tega še nedolžnost in nove začetke, zato so primerno darilo ob začetku novega šolskega ali študijskega leta, nastopu nove službe ali selitvi. Rdeče in rožnate ponazarjajo globoko predanost in nič ne bo narobe, če jih podarimo boljši polovici, še posebno če ta septembra slavi osebni praznik. Vijolične, ki so obenem tudi najbolj priljubljene, pa so simbol prefinjenosti, uglajenosti, predvsem zato, ker vijolično barvo zgodovinsko povezujemo s plemstvom. Ker je bila nekoč izjemno redka, so jo za svoja oblačila namreč izbirali evropski kralji in kraljice, da bi tako pokazali, kako premožni so, barva pa jim je pomagala tudi, da so se že na daleč ločili od običajnih smrtnikov.
Hvaležni nam bodo tudi čebele, čmrlji in metulji. FOTO: Apugach/getty Images
Če bi z astrami radi popestrili okrasno gredico ali balkon, jim izberemo sončno lego. Uspevale bodo tudi v polsenčni, a so v tem primeru bolj izpostavljene okužbi s pepelasto plesnijo. Zalivamo jih zmerno, enkrat tedensko bo dovolj, dobro pa se počutijo v vseh vrstah prsti, le dobro odcedna morajo biti tla. Omenjeno velja za jesenske astre, ki, kot ime pove, cvetijo jeseni, poleg njih poznamo še ogromno drugih vrst, v naravi jih denimo najdemo več kot 180, ki so si na pogled sicer zelo podobne. Jesenske in poletne sadimo spomladi, medtem ko alpsko in gladko, ki cvetita spomladi, v zemljo vtaknemo že jeseni. Ker se vse vrste aster močno razrastejo, pazimo, da jih ne sadimo preblizu skupaj. Ko jeseni odcvetijo, jim ovenele cvetove odstranimo, pozneje jih je dobro tudi obrezati. Tako bodo naslednje leto še bolj košate in polne cvetov. Obrezujemo jih pozno jeseni, a še pred prvo zmrzaljo, pri tem pa si brez strahu damo duška in jim stebla porežemo do le nekaj centimetrov nad tlemi.
Jesenske vrste sadimo spomladi, pomladne in poletne pa jeseni.
Ker je njihova domovina Severna Amerika, so vajene našega okolja in bodo brez težav prezimile, če smo le kupili kakovostne sadike. Ponje se odpravimo v vrtnarijo, saj so jih tam že utrdili in zanje primerno skrbeli, astre, ki jih je mogoče kupiti v nespecializiranih trgovinah, so bile najverjetneje vzgojene v rastlinjakih in niso vajene razmer, ki vladajo na prostem, zato lahko hitro propadejo, zbolijo ali preprosto ne preživijo zime.