PLEVEL
Vrt: zavezništvo s plevelom
V naravi ima vsaka rastlina svojo funkcijo, tudi plevel na vrtu nam lahko koristi: uporabimo ga kot zastirko ali kot rastline za zeleno gnojenje.
Odpri galerijo
Če je le mogoče, se odpovejmo strupom na vrtu! FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Z vrtom se zdaj ukvarjamo v topli kuhinji, če pišemo vrtnarski dnevnik, je zdaj zadnji čas, da pregledamo lanske zapiske in začnemo načrtovati zasaditve za prihajajočo sezono. Morda je tudi čas, da na novo razmislimo o svojih vrtnarskih usmeritvah, če smo vajeni vrtnariti z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, se potrudimo, da njihovo količino čim bolj zmanjšamo.
K bolj naravni pridelavi vrtnin nam lahko pomembno pomagajo divje rastoče rastline v vrtu, ki jih poznamo pod skupnim imenom plevel. To so tiste rastline, ki so se zasejale same in so v napoto onim, ki jih nameravamo gojiti. Borba s plevelom je eno najbolj sitnih vrtnarskih opravil, a ni treba, da je tako. Če namreč nanj pogledamo s perspektive sonaravnega vrtnarjenja, bomo hitro ugotovili, da je lahko celo naš zaveznik.
Svojo pomembno vlogo lahko pleveli opravijo na vrtu le, če jim to dopustimo. Skrbni vrtnarji, ki prisegajo na brezmadežno čisto zemljo okoli vrtnin, se bodo nad tem morda zgrozili. V naravi imajo pleveli, če jih lahko tako imenujemo, nalogo, da pokrijejo zemljo, jo s tem zaščitijo in hkrati popravijo strukturo tal.
Zato ekološki vrtnarji plevela ne preganjajo kar vsepovprek, ampak poskušajo z njim vzpostaviti simbiozo. Seveda naš cilj ni, da bo rasel kar med solato, paradižnikom in drugimi vrtninami, zato prosto zemljo okoli teh zaščitimo z zastirko iz trave, slame ali listja. Zastirka bo plevelu preprečevala rast in zadrževala vlago v zemlji. Kadar vseeno zraste, kar se zgodi kljub naši skrbnosti, se nanj ne spravimo s strupi.
Raje ga porežimo ali populimo, po potrebi narežemo na manjše kose in dodamo zastirki. Zakaj bi odnašali rastline z vrta, če jih lahko koristno uporabimo za hrano drugim? Na gredi, kjer trenutno nimamo posevka, bo plevel opravljal funkcijo rastlin za zeleno gnojenje, zato naj kar raste, dokler ne bomo grede spet potrebovali.
Potem pa ga enostavno podkopljemo in s tem priskrbimo zemlji dobrodošlo organsko maso. S poznavanjem plevelov lahko tudi ugotovimo, kakšna je zemlja na našem vrtu. Dobro pognojene gredice bodo privabile koprive, tolščak, njivsko gorjušico in lobodo, v težkih ilovnatih tleh uspevajo gabez, trpotec, regrat in meta, na suhih peščenih se bodo zasejali mak, ivanjščica in pelin. Če smo pozorni, večino teh rastlin poznamo kot uporabne v domači kuhinji ali lekarni. O uporabnosti plevelov pa v eni od prihodnjih številk.
Zastirka bo preprečila rast plevelu.
K bolj naravni pridelavi vrtnin nam lahko pomembno pomagajo divje rastoče rastline v vrtu, ki jih poznamo pod skupnim imenom plevel. To so tiste rastline, ki so se zasejale same in so v napoto onim, ki jih nameravamo gojiti. Borba s plevelom je eno najbolj sitnih vrtnarskih opravil, a ni treba, da je tako. Če namreč nanj pogledamo s perspektive sonaravnega vrtnarjenja, bomo hitro ugotovili, da je lahko celo naš zaveznik.
Svojo pomembno vlogo lahko pleveli opravijo na vrtu le, če jim to dopustimo. Skrbni vrtnarji, ki prisegajo na brezmadežno čisto zemljo okoli vrtnin, se bodo nad tem morda zgrozili. V naravi imajo pleveli, če jih lahko tako imenujemo, nalogo, da pokrijejo zemljo, jo s tem zaščitijo in hkrati popravijo strukturo tal.
Borba s plevelom je sitna, a jo lahko obrnemo sebi v prid.
Zato ekološki vrtnarji plevela ne preganjajo kar vsepovprek, ampak poskušajo z njim vzpostaviti simbiozo. Seveda naš cilj ni, da bo rasel kar med solato, paradižnikom in drugimi vrtninami, zato prosto zemljo okoli teh zaščitimo z zastirko iz trave, slame ali listja. Zastirka bo plevelu preprečevala rast in zadrževala vlago v zemlji. Kadar vseeno zraste, kar se zgodi kljub naši skrbnosti, se nanj ne spravimo s strupi.
Raje ga porežimo ali populimo, po potrebi narežemo na manjše kose in dodamo zastirki. Zakaj bi odnašali rastline z vrta, če jih lahko koristno uporabimo za hrano drugim? Na gredi, kjer trenutno nimamo posevka, bo plevel opravljal funkcijo rastlin za zeleno gnojenje, zato naj kar raste, dokler ne bomo grede spet potrebovali.
Pognojene gredice privabljajo koprive, v ilovnatih tleh uspeva trpotec, na suhih peščenih ivanjščica.
Potem pa ga enostavno podkopljemo in s tem priskrbimo zemlji dobrodošlo organsko maso. S poznavanjem plevelov lahko tudi ugotovimo, kakšna je zemlja na našem vrtu. Dobro pognojene gredice bodo privabile koprive, tolščak, njivsko gorjušico in lobodo, v težkih ilovnatih tleh uspevajo gabez, trpotec, regrat in meta, na suhih peščenih se bodo zasejali mak, ivanjščica in pelin. Če smo pozorni, večino teh rastlin poznamo kot uporabne v domači kuhinji ali lekarni. O uporabnosti plevelov pa v eni od prihodnjih številk.
