VRT
Vrtiček kar na balkonu
Zelju, ohrovtu in drugim vrtninam, ki potrebujejo veliko prostora, se bo sicer treba odreči, lahko pa pridelamo krompir, paradižnik, papriko, solato in še veliko druge zelenjave.
Odpri galerijo
Češnjev paradižnik je kot nalašč za gojenje na balkonu. FOTO: Shutterstock Photo
Lasten vrtiček so sanje marsikoga. Tako sta sadje in zelenjava vedno pri roki, in kar je še pomembnejše, natanko vemo, od kod je pridelek prišel in da je resnično ekološki. Seveda ne smemo pozabiti, da delo na vrtu sprošča, zadovoljstvo, ko nekaj sami pridelamo, pa tudi ni zanemarljivo. A čeprav je mogoče kos zemlje, na katerem si uredimo nekaj gredic, najeti, se številnim ne izplača plačevati najemnine, si je ne morejo privoščiti ali pa je vrtiček preprosto predaleč.
Dobra novica je, da za malce zelenjave in kakšno jagodo niti ne potrebujemo kosa zemlje, manjši vrtiček si lahko uredimo kar na balkonu. Kaj bomo gojili, je seveda treba prilagoditi prostoru, ki ga imamo na razpolago. Zelje, denimo, ki naredi velike glave, odpade, enako ohrovt, pa buče, melone in lubenice.
Lahko pa pridelujemo krompir. V 20-litrsko plastično vedro denimo posadimo dva gomolja, tako bosta rastlini imeli dovolj prostora za rast in razvoj, iz njiju pa bomo pridelali skupno okrog osem krompirjev, kar ni slabo. Vse, kar potrebujemo, je plastično vedro, vrtalnik, da bomo v dno navrtali luknje, skozi katere bo odtekala odvečna voda, nekaj manjših kamnov, ki jih bomo razporedili po dnu in bodo prav tako pomagali, da bo voda lažje odtekala, ter dovolj kakovostne rodovitne zemlje, da bomo z njo napolnili vedro.
V zemljo nato posadimo krompir, ki je že vzkalil, pri tem pa pazimo, da so kaliči obrnjeni navzgor. Krompir potisnemo približno deset centimetrov globoko in okrog njega pustimo dovolj prostora, da bo rastlina nemoteno rasla. Kot rečeno, 20-litrsko vedro bo ravno pravšnje za dva semenska krompirja. Vse skupaj postavimo na nekaj opek, saj mora biti vedro nekoliko dvignjeno, če želimo, da bo odvečna voda odtekala. Zdaj je treba krompir le še redno zalivati in čakati, da požene – in čez nekaj mesecev bomo uživali v lastnem pridelku.
V loncih za rože lahko na balkonu brez težav gojimo nekatere sorte paradižnika, najbolje se obnese češnjev, tudi inkovske kumare, nizek fižol, grah, papriko, čilije in feferone, bučke, a izberemo sorte grmičaste rasti, ki ne potrebujejo opore. Pazimo tudi, da vsaki sadiki namenimo svoj lonček, le tako bodo imele dovolj prostora za rast in dovolj hranilnih snovi. V daljše podolgovate posode za rože posejemo solato, ki ne dela prevelikih glav, špinačo, rukolo, redkvice, jagode in seveda zelišča.
V lončkih se odlično obnesejo bazilika, peteršilj, timijan, rožmarin in origano. Pravzaprav za zelišča ne potrebujemo niti balkona, lončke preprosto postavimo na okensko polico, kjer bodo dobila dovolj svetlobe, če imamo svetlo kuhinjo, bodo uspevala tudi kar na kuhinjskem pultu. Še ena prednost balkonskega vrtička obstaja – če nas presenetijo nizke temperature, ko smo semena ali sadike že vtaknili v zemljo, lahko lonce z njimi preprosto odnesemo na toplo, kjer bodo počakale na ugodnejše razmere.
Če so rastlinice že pokukale na plan, pazimo le, da bodo dobile dovolj svetlobe. Pozabiti ne smemo tudi na zadnja leta vedno bolj priljubljeno mikrozelenjavo, ki jo imamo lahko na okenski polici vse leto in je prava zakladnica hranilnih snovi. Najpogosteje uporabljamo vrtno krešo, špinačo, blitvo, solato, rukolo, tudi žita, azijsko listno zelenjavo, peteršilj in zeleno. Za vzgojo mikrozelenjave potrebujemo poseben pladenj, ki ga je mogoče dobiti v večini specializiranih trgovin.
Dobra novica je, da za malce zelenjave in kakšno jagodo niti ne potrebujemo kosa zemlje, manjši vrtiček si lahko uredimo kar na balkonu. Kaj bomo gojili, je seveda treba prilagoditi prostoru, ki ga imamo na razpolago. Zelje, denimo, ki naredi velike glave, odpade, enako ohrovt, pa buče, melone in lubenice.
Zelišča bodo uspevala tudi na okenski polici ali v dovolj svetli kuhinji. FOTO: Olgamiltsova/Getty Images
Lahko pa pridelujemo krompir. V 20-litrsko plastično vedro denimo posadimo dva gomolja, tako bosta rastlini imeli dovolj prostora za rast in razvoj, iz njiju pa bomo pridelali skupno okrog osem krompirjev, kar ni slabo. Vse, kar potrebujemo, je plastično vedro, vrtalnik, da bomo v dno navrtali luknje, skozi katere bo odtekala odvečna voda, nekaj manjših kamnov, ki jih bomo razporedili po dnu in bodo prav tako pomagali, da bo voda lažje odtekala, ter dovolj kakovostne rodovitne zemlje, da bomo z njo napolnili vedro.
V zemljo nato posadimo krompir, ki je že vzkalil, pri tem pa pazimo, da so kaliči obrnjeni navzgor. Krompir potisnemo približno deset centimetrov globoko in okrog njega pustimo dovolj prostora, da bo rastlina nemoteno rasla. Kot rečeno, 20-litrsko vedro bo ravno pravšnje za dva semenska krompirja. Vse skupaj postavimo na nekaj opek, saj mora biti vedro nekoliko dvignjeno, če želimo, da bo odvečna voda odtekala. Zdaj je treba krompir le še redno zalivati in čakati, da požene – in čez nekaj mesecev bomo uživali v lastnem pridelku.
Zelišča in mikrozelenjavo lahko gojimo tudi brez balkona, dovolj bo okenska polica.
V loncih za rože lahko na balkonu brez težav gojimo nekatere sorte paradižnika, najbolje se obnese češnjev, tudi inkovske kumare, nizek fižol, grah, papriko, čilije in feferone, bučke, a izberemo sorte grmičaste rasti, ki ne potrebujejo opore. Pazimo tudi, da vsaki sadiki namenimo svoj lonček, le tako bodo imele dovolj prostora za rast in dovolj hranilnih snovi. V daljše podolgovate posode za rože posejemo solato, ki ne dela prevelikih glav, špinačo, rukolo, redkvice, jagode in seveda zelišča.
V lončkih se odlično obnesejo bazilika, peteršilj, timijan, rožmarin in origano. Pravzaprav za zelišča ne potrebujemo niti balkona, lončke preprosto postavimo na okensko polico, kjer bodo dobila dovolj svetlobe, če imamo svetlo kuhinjo, bodo uspevala tudi kar na kuhinjskem pultu. Še ena prednost balkonskega vrtička obstaja – če nas presenetijo nizke temperature, ko smo semena ali sadike že vtaknili v zemljo, lahko lonce z njimi preprosto odnesemo na toplo, kjer bodo počakale na ugodnejše razmere.
V dvajsetlitrsko vedro posadimo dva gomolja, iz njiju pa bomo pridelali skupno okrog osem krompirjev, kar ni slabo.
Če so rastlinice že pokukale na plan, pazimo le, da bodo dobile dovolj svetlobe. Pozabiti ne smemo tudi na zadnja leta vedno bolj priljubljeno mikrozelenjavo, ki jo imamo lahko na okenski polici vse leto in je prava zakladnica hranilnih snovi. Najpogosteje uporabljamo vrtno krešo, špinačo, blitvo, solato, rukolo, tudi žita, azijsko listno zelenjavo, peteršilj in zeleno. Za vzgojo mikrozelenjave potrebujemo poseben pladenj, ki ga je mogoče dobiti v večini specializiranih trgovin.
