Vrtnarsko sezono začnimo z dnevnikom

Marsikomu se najbrž zdi smešno, da bi pisal vrtnarski dnevnik, češ le čemu bi služil. Saj vendar premoremo toliko zdrave pameti, da grede nekako zasadimo in posejemo. Seveda, a s sistematičnim pristopom bo marsikaj lažje, pridelek pa bolj obilen in zdrav. Pravi učinek dosežemo, če dnevnik pišemo redno, več sezon. Tako bomo lahko zelo natančno upoštevali pravila kolobarjenja pa tudi dobre in slabe sosede ter mešane posevke. Dobro je tudi vedeti, kdaj smo na katerih rastlinah uporabili določene pripravke za zaščito ali gnojenje, pa čeprav gre za naravne preparate.

Če se odločimo za pisanje vrtnarskega dnevnika, ga je najbolje zasnovati pred začetkom sezone. Poiščimo primeren zvezek ali notesnik, če hočemo vanj risati ali skicirati, naj bo malce večjega formata, še bolje pa bo, če si omislimo zvezek ali mapo, v katero lahko poljubno vstavljamo dodatne liste oziroma odslužene odstranjujemo. Tako bomo lahko dnevnik dopolnjevali tudi več let. Dopolnimo ga lahko tudi s fotografijami vrta, tako nam ne bo treba vsega zapisovati.

Prva vsebina, ki bo našla prostor v zvezku, je načrt vrta. Najbolje, da narišemo skico, na kateri vrt razdelimo na želeno število gred, na posamezne dele pa zapišemo, kaj nameravamo saditi oziroma sejati. Pri tem si pomagamo s tabelami dobrih in slabih sosedov, naslednje leto pa nam bodo ti zapiski prišli zelo prav, saj bomo načrt zasaditve zlahka prilagodili zahtevam kolobarjenja.

V dnevniku vodimo tudi koledar pomembnih dogodkov, kot je na primer uporaba zaščitnih in hranilnih sredstev za rastline. Preparate je običajno treba uporabljati v določenih časovnih presledkih, zato nam bo v pomoč, če bomo natančno vedeli, kdaj smo kaj uporabili. Če uporabljamo kemična sredstva, pa na tak način dosledno sledimo karenčni dobi.



Skozi leta bomo videli, kako vodenje različnih evidenc, o tem, kaj smo sadili in kam ter kako smo rastline negovali, pomembno olajša delo, načrtovanje vrta in hkrati izboljša rezultate pri vzgoji vrtnin. Tudi podatki o tem, da smo bili priča denimo invaziji mravelj ali polžev, nam bodo koristili v dolgoletnem vrtnarskem procesu. Tako bo naš dnevnik z leti postal izjemna zakladnica izkušenj in nasvetov, v pomoč ne le nam, temveč tudi drugim vrtnarjem.