VRT

Vrtnice, kraljice vrtov

Sadimo jih v začetku novembra, množica različnih sort omogoča izbiro za različne namene: grmičaste ali plezalke, polepšale bodo vhod na vrt ali odmaknjen kotiček.
Fotografija: Vrtnice uspešno gojimo v loncih na balkonu ali terasi. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Vrtnice uspešno gojimo v loncih na balkonu ali terasi. FOTO: Guliver/Getty Images

Čeprav se zdi, da lahko pospravimo vrtno orodje in čez zimo zapremo lopo, lahko pred zimo še marsikaj postorimo. Zdaj je na primer čas za sajenje trajnic, grmovnic in dreves, sadnih ali okrasnih. Med rastline, ki jih lahko sadimo jeseni, spadajo vrtnice, izjemno priljubljene okrasne rastline, ki zaljšajo prenekateri vrt in okolico domov. O njihovi priljubljenosti in razširjenosti priča dejstvo, da so največji poznavalci in zanesenjaki združeni v Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, ki je član Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic!

Vrtnice uspešno gojimo v loncih na balkonu ali terasi. FOTO: Guliver/Getty Images
Vrtnice uspešno gojimo v loncih na balkonu ali terasi. FOTO: Guliver/Getty Images

Pozna jesen, to je v začetku novembra, je idealen čas, da posadimo novo vrtno prijateljico. Da bo s svojim bujnim cvetjem lahko razveseljevala domače in mimoidoče, skrbno premislimo, katero sorto in kam jo bomo posadili. Imamo veliko prostora, morda kakšno ograjo ali zid, ki bi ga radi skrili?

Z vrtnicami si lahko marsikaj privoščimo, vzpenjave posadimo in speljemo tako, da bodo zakrile pogled na neprivlačno betonsko ograjo, lahko jih bohotno speljemo nad vhodom na dvorišče ali vrt, grmičaste posadimo v prazne kotičke, čudovite bodo na osrednjih cvetličnih gredah, tudi v kombinaciji z drugimi rastlinami. Nadvse uspešno jih lahko gojimo v loncih in koritih, tako da si jih lahko privoščimo tudi, če živimo v bloku in imamo le balkon.

Sadimo jih na pomlad ali jeseni.
Sadimo jih na pomlad ali jeseni.

V vsakem primeru jim poiščemo sončen prostor, najbolje bodo uspevale v odcednih, peščeno ilovnatih tleh. Potrebujejo s hranili bogato zemljo, vendar se mnenja o tem, ali gnojiti ob sajenju, med vrtnarji krešejo. Nekateri svetujejo, da v sadilno jamo potresemo zrahljano zemljo, pomešano s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom, drugi pa zagovarjajo prav nasprotno, namreč da nič ne pognojimo, saj da bodo tako rastline bolje razvile koreninski sistem.


Sadilna jama naj bo globoka okoli 40 centimetrov, na dno nasujemo zrahljano zemljo in nanjo položimo sadike. Pazimo, da bo cepljeni del, ko bomo sadiko zasuli z zemljo, približno pet centimetrov pod površino, saj bo mesto cepitve tako zaščiteno pred mrazom. Sadike lahko kupimo v loncih, torej s koreninsko grudo, ali z golimi koreninami. Pri slednjih je pomembno, da jih posadimo takoj, medtem ko tiste v loncih lahko malo počakajo, tudi nekaj dni.


Ko se odločamo za nakup, je najbolj pomembna sorta, v obilici se je dobro poglobiti v njihove lastnosti in naše želje oziroma potrebe. Treba je preveriti kakovost sadik, biti morajo zdrave in nepoškodovane, lubje mora biti zeleno in napeto, koreninski sistem pa dobro razvit. Pred sajenjem korenine z ostrim nožem prikrajšamo na 30 centimetrov, sadike pa namočimo v vedru vode.


Pogledamo stebla, dobra sadika bi morala imeti vsaj tri, če pred saditvijo opazimo kakšne poškodbe, jih ostro odrežemo. Po možnosti izberemo sorte, ki so odporne proti boleznim in škodljivcem, saj takih ne bo treba škropiti s kemičnimi zaščitnimi sredstvi.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije