Vsaka lahko ugrizne

Treba se je zavedati, da vsaka žival, ki ima usta, zobe, kljun, lahko ugrizne. To je lahko del igre, obrambe ali zgolj naključje, ko žival zgreši hrano in zgrabi roko, ki jo hrani. Še posebno je previdnost potrebna pri živalih, ki so v svoji osnovi plenilci in je njihov ugriz namenjen temu, da si najdejo plen, ali tistih, katerih ugriz je povezan z izbrizganjem strupa (strupenjače, ptičji pajki). Poudariti je treba, da kače in ptičji pajki ne pičijo, ampak ugriznejo, pikajo pa živali, ki imajo želo (npr. ose, sršeni, škorpijoni).

Beli dihurji

Temple Grandin v svoji knjigi Živali nas človečijo razlaga vpletenost lastništva živali v človeško družbo in omenja, da pri psih nikoli ne smemo pozabiti, da njihova vrsta v osnovi izvira iz volčje, ter da domače mačke v bistvu še nismo popolnoma udomačili. Veliko lastnikov belih dihurjev se boleče zaveda, kako ljubke živalce, kot so te zverinice, lahko zelo močno ugriznejo. Kolega iz društva ljubiteljev dihurjev jim v šali pravi, da so prave samohodne piercing mašine. Seveda vas s tem ne nameravamo prestrašiti, da ne bi imeli kakšnega hišnega ljubljenčka, kajti pozitivni učinki na posameznike in družine, ki pravilno poskrbijo za svoje živali, so nedvomno dokazani. Želimo le svetovati, kako se ugrizu izogniti in kako pravilno ravnati, če se vendarle zgodi.

Jo dobro poznate?

Najpomembneje je, da vedenje svoje živali poznamo in tako lahko takoj ugotovimo, ali je v stiski, pripravljena na ugriz oziroma kdaj je bolje, da se ji ne približujemo. Če živali sploh ne poznamo, lastnika ali oskrbnika vedno vprašamo o njeni agresivnosti. Kot otrok sem hotela pobožati vse kužke, a sem se sčasoma naučila, da niso vsi prijazni, zato danes lastnika vedno vprašam, ali ga smem pobožati, poleg tega budno opazujem, kako reagirajo na moj vonj in pristop. Tudi moj legvan Lenny (ki se resda zdi pravi mucek, ko ga pobožam po vratu in glavi) zna z gibanjem oči, odpiranjem ust in grozečo držo napovedati, da je na vrsti agresivno vedenje. Večina mojih kač je vajena dotikanja, saj jih večkrat vzamem v roke ali pokažem otrokom na delavnicah po šolah in vrtcih, vendar kljub temu ne bom nikoli z roko pomahala direktno pred njihovo glavo, saj se marsikdaj zgodi, da lačna kača po nesreči zgrabi roko, ker misli, da je premični in topli objekt pred njenimi usti hrana zanjo. Zabavno je, ko odprem terarij pri velikih pitonih, saj so prepričani, da je na vrsti hranjenje, zato si vedno pomagam s kljuko. Ugrizu ptičjega pajka se uspešno izognemo, če jih čim več prijemamo, pri hranjenju uporabljamo pinceto in smo previdni pri menjavi vode v njihovem terariju. Nikoli ne vtikajmo prstov v kletko!

Če se zgodi

Če se ugriz vendarle zgodi, je treba ostati miren (brez panike in pretiranega hitenja). Umaknemo se od živali ali jo odložimo na varno mesto v terarij ali kletko, da se tako izognemo ponovnim ugrizom. Rano je treba očistiti in razkužiti, če je globoka, jo je treba zaščititi s sanitetnim materialom povojem, velikim obližem ali podobnim. Če pri roki ni razkužila, je v boju proti bakterijam zelo učinkovito že navadno milo za roke. Če gre za ugriz strupene kače ali nastane zaplet po ugrizu druge živali, roko imobiliziramo, nikoli pa ne smemo pritiskati na mesto ugriza ali celo rezati ali sesati strupa iz rane. V takih primerih vedno pokličite center za zastrupitve na kliničnem centru v Ljubljani oziroma se obrnite na svojega zdravnika. Včasih se lahko oseba, ki je doživela ugriz, tako prestraši, da zaradi stresa obstaja nevarnost šoka; v tem primeru naj bo glava nižje od nog, damo ji kozarec vode. V primeru omotice jo premaknemo v bočni položaj za nezavestnega.



*Mag. Nika Leben je biologinja in predsednica društva Bioexo