Vse več vročih dni

V julijskih dneh smo beležili visoke temperature zraka, v Črnomlju je bilo celo 36,7 °C. Vladala je velika toplotna obremenitev. Vroč dan v meteorologiji ponazarja dan, ko najvišja temperatura preseže 30 °C. Letos smo že v sredini julija marsikje dosegli celoletno bero vročih dni; na Goriškem, v Biljah več kot 20, v Ljubljani 19, v Črnomlju in Cerkljah, letališče, 18, v Novem mestu, Mariboru in Celju 16, v Portorožu 15, v Murski Soboti 12, 11 v Bovcu, v Kočevju, na Brniku in v Postojni osem in tri v Ratečah.



Da bo tako tudi v prihodnje, potrjujejo ocene podnebnih scenarijev za prihodnost, ki kažejo na postopno povečevanje števila takih dni. Pri spremljanju vročinskih valov so pomembni njihova jakost, trajanje in pogostost. V bližnji prihodnosti bo vročih dni v nižinskem delu države (osrednja, severovzhodna in jugozahodna regija) od 5 do 10 več kot v primerjalnem obdobju. Do 30 dni več jih bo v večjem delu države do sredine 21. stoletja. Konec stoletja nas po najbolj pesimističnem scenariju v nižinskem delu čaka tudi do 60 vročih dni več kot v primerjalnem obdobju.
 

Sušni stres

Niti zadnje padavine v preteklem vikendu niso bistveno popravile sušnih razmer, saj je v večjem delu padlo manj kot 10 mm dežja, le lokalno so se ponekod pojavljali močnejši nalivi. Od začetka junija je padavinska slika slaba, v Podravju in Pomurju je padlo le od 15 do 20 %, v večjem delu Slovenije pa med 30 in 40 % povprečnih padavin. Tudi v hribovitih območjih severozahodne Slovenije je bilo manj dežja kot običajno, v Zgornjesavski dolini med 80 in 90 milimetri, običajno v tem času pade med 180 in 190 mm. Vročina sproža visoko izhlapevanje. Od začetka junija je bilo skupno od 15 (Kočevje) do 35 dni (Portorož), ko je dnevno izhlapelo več kot pet litrov vode na kvadratni meter. Vse to vpliva na stanje rastlin, te so v sušnem in vročinskem stresu.

Zgodnje sorte krompirja je sušni stres obremenjeval v obdobju debelitve gomoljev. Zaradi zelo visokih temperatur se tla močno ogrejejo, krompir pa preneha rasti, kar povzroča nepravilne oblike gomoljev in steklavost. Na travnikih je zastala rast trav, moten bo drugi odkos, opazimo lahko ožige travne ruše na svežih odkosih ter marsikje razpokana tla. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb sušo trpijo predvsem nenamakane površine z vrtninami, poljščinami in sadovnjaki, močno prizadeto je travinje, precej manj vinogradi. Pri poljščinah največ škode pričakujejo na posevkih koruze, oljnih bučah, krompirju in soji, manj znakov škode kažejo posevki sončnic.

Pozno sajena koruza je zastala v rasti; sredi julija je na peščenih in prodnatih tleh ali na delih površin že zelo uvenela in je dosegla komaj eno tretjino višine v primerjavi z manj prizadetimi posevki. Oljne in navadne buče so na tleh s slabo zadrževalno sposobnostjo in s pomanjkanjem humusa v tleh zelo prizadete od suše. Posevki so slabo vznikli in rasli že v maju, dodatno jih je prizadelo junijsko pomanjkanje vode. Cvetovi odpadajo, rast se je ustavila, pojavljajo se sončni ožigi.

Velik izpad bo tudi pri vrtninah, zlasti čebulnicah, kapusnicah in plodovkah, ki zahtevajo redno namakanje; žal niti to ne pomaga vedno. Celo v namakanih nasadih so vidne opekline na plodovih in listju, pogostejše so fiziološke motnje zaradi oteženega transporta kalcija. Solatnice zaradi visokih temperatur hitreje prehajajo v generativno fazo in so zato tržno nezanimive.
 

Žito hitreje zrelo

Sončno vreme brez padavin je bilo ugodno za žetev. Ječmen ni utrpel večje škode razen v Pomurju, kjer je izpad pridelka zaradi suše in vročine do 20-odstotni. Malo slabše kaže pšenici, ki je bila v glavnih fazah dozorevanja v primežu vročinskih valov. Po prvih ocenah svetovalnih služb bo pridelek od 15 do 20 odstotkov manjši kot lani.



Suša je pri pšenici povzročila prisilno dozorevanje, posledice pa se bodo pokazale na zmanjšanju pridelka in njegovi slabši kakovosti. Zrna niso polna, če se zgodi preobrat vremena z veliko padavinami, bodo začela kaliti v klasu in tudi spodraščati.