PRILJUBLJENE VZPENJAVKE

Vsestransko uporabne

Mnogo vzpenjavk nam ne nudi le sence, pač pa tudi slastne plodove, ki jih bomo porabili v kuhinji, bučo lufo celo v kopalnici.
Fotografija: Lufa poskrbi tudi za senco. FOTO: Thanaphong Araveeporn/Getty Images
Odpri galerijo
Lufa poskrbi tudi za senco. FOTO: Thanaphong Araveeporn/Getty Images

Če si želimo na balkonu, terasi ali vrtu malce več zasebnosti in obenem zelenja, so odlična izbira vzpenjavke. Običajno se odločamo za zelene ali cvetoče, obstajajo pa tudi takšne, ki rodijo slastne sadeže. Tako bomo poleg zasebnosti in koščka narave deležni še zdrave malice. Pri nas so najbolj priljubljene užitne plezalke pasijonka, buča čajota in mehiška kumara, vedno pogosteje pa lahko na balkonih stolpnic opazimo tudi laški fižol, ki so ga nekoč gojili večinoma na njivah, v želji po samooskrbi ter zdravi hrani pa so ga sprejeli tudi prebivalci mestnih središč. 

Buča čajota je pri nas izredno priljubljena. FOTO: Ahmbohkarepmule/Getty Images
Buča čajota je pri nas izredno priljubljena. FOTO: Ahmbohkarepmule/Getty Images

Okolico hiše si lahko popestrimo še z malabar špinačo in bučo lufa. Mlade plodove slednje uživamo kot bučke, kakšnega pa le pustimo, da zraste, meso starejših luf je namreč uporabno kot spužva za prhanje, pomivanje posode in čiščenje. Lufa bo sicer najbolje uspevala na Primorskem, sadeži namreč dozorijo jeseni, zato jim prija okolje, kjer so temperature nekoliko višje vse tja do oktobra. S tem, ali bo rastlina prezimila ali ne, si ni treba beliti glave, lufa je namreč enoletnica.

Na prvi pogled je rastlino težko ločiti od kumare, saj ima zelo podobne cvetove in še bolj podobne plodove, le listi nekoliko bolj spominjajo na liste vinske trte. Raste počasi in ima rada obilo sonca, tudi vode ter dobro odcedna tla. V idealnih pogojih bo lufa zrasla tudi več kot 60 centimetrov v dolžino (oziroma višino, če stebla napeljemo po drogovih in drugih vertikalnih oporah). Sadež je dovolj zrel, da ga lahko uporabimo kot spužvo, ko obledi in se začne sušiti, posledično postane lažji, lupina pa trša. Običajno se takrat začne sušiti tudi preostanek rastline. Trdo lupino je treba streti s pomočjo težkega predmeta, lahko je to kladivo ali podobno orodje, ali pa sadež preprosto zalučamo ob tla ali udarimo z večjim kamnom. 

Lufa je vsestransko uporabna. FOTO: Umdash9/Getty Images
Lufa je vsestransko uporabna. FOTO: Umdash9/Getty Images

Zelo suhe lufe je tudi težje olupiti, pomagamo si tako, da sadež namočimo v vodo. Ko je sadež olupljen, spužvasto sredico očistimo, operemo ter dobro ožamemo, da odstranimo čim več vode, nato jo pustimo na soncu, dokler se povsem ne posuši. Tako bomo preprečili, da bi se na njej razvila plesen, ko je lufa povsem suha, pa jo lahko brez pomislekov namakamo v vodo, se z njo umivamo ali pomivamo posodo. 

Jeseni, ko poberemo zrele plodove, lahko iz njih poberemo tudi seme in ga spravimo za naslednje leto, pazimo le, da semena najprej umijemo in dobro posušimo, nato pa jih spravimo na suho in temno mesto, najbolje v kakšen kozarec, kjer vlaga ne bo mogla do njih. Da bi pravočasno vzklila in tudi obrodila, jih je dobro posejati v rastlinjak že sredi marca oziroma najpozneje v začetku aprila. 

Pasijonkin cvet je res nekaj posebnega. FOTO: Olga_anourina/Getty Images
Pasijonkin cvet je res nekaj posebnega. FOTO: Olga_anourina/Getty Images

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije