Vtičnica v kopalnici
Morda bo zvenelo neobičajno, toda v stanovanju si lahko elektro- in vodne inštalacije prilagajamo skoraj po mili volji. Pravzaprav je le WC tisti, ki bi bil večji problem, če bi ga želeli preseliti denimo na drugi konec kopalnice ali v drug prostor.
Danes bomo povedali, kako inštaliramo novo vtičnico v stari kopalnici. Razporeditev kopalniškega pohištva je dandanes drugačna kot nekoč, ko smo imeli le umivalnik in ogledalo, morda luč nad njim. Običajno je manjkala vtičnica, ki jo danes nujno potrebujemo zaradi brivskega aparata ali za polnjenje električne zobne krtačke.
Ko mojstri stranki namignejo, da bodo morali razbiti nekaj ploščic, ljudje običajno zavijemo z očmi. Predstavljamo si, da kopalnica nikoli več ne bo lepa, a v resnici ni skrbi. Spreten keramik bo brez težav nalepil nazaj enako velike ploščice. Da so bile zamenjane, bomo vedeli le mi, obiskovalci pa tega ne bodo opazili. Če nimamo v kleti rezervnega paketa originalnih ploščic, kupimo podobne ali okrasne enake dimenzije, pa bo vse lepo in prav.
Voda in elektrika ne gresta skupaj
Kopalnice v blokih so običajno z eno predelno steno naslonjene na kuhinjo, od koder so tudi speljani odtoki. In običajno imamo v kuhinji nad pultom kakšno vtičnico, skozi katero lahko prevrtamo steno v kopalnico in potem razpeljemo električni vodnik do določenega mesta pri ogledalu oziroma omarici. Vtičnica pri ogledalu niti po elektrikarskih standardih ne predstavlja pomembne obremenitve, saj nanjo običajno ne priključimo večjega porabnika, z izjemo sušilnika za lase in morda občasno sesalnika.
Če kopalnica meji na spalnico, bomo morda tam našli vtičnico, od koder bomo potegnili električni vodnik. Pravzaprav je varianta iz spalnice boljša, saj lahko od vtičnice po steni izdolbemo kanal za vtičnico točno do točke, kjer bomo prevrtali. Razbito steno v spalnici bomo še lažje sanirali, zakitali in prebelili.
Star žargonski izrek pravi, da elektrika in voda ne gresta skupaj. Poenostavljeno rečeno voda prevaja elektriko, zato ti dve »gospe« običajno držimo čim bolj narazen. Ob upoštevanju pravil se izognemo nevarnim situacijam. Elektrikarska stroka je kopalnico razdelila na cone (0, 1, 2, 3), za katere veljajo stroge omejitve.
Inštaliramo jo najmanj 60 centimetrov od pipe, na višini 150 cm ali več.
Cona 0 je denimo kad. Če bi želeli imeti v kadi (ali bazenu) luči, potem morajo te ustrezati t. i. IP-standardu. V bazenih inštalirajo luči s standardom IP 68, kar pomeni: prva številka prepustnost prahu, druga pa vodotesnost. Število 6 za prah je najvišja mogoča zaščita proti prahu, število 8 za vodo pa je zaščita pri dolgotrajnih potopitvah pod pritiskom vode. Cona 1 je stena nad kadjo do višine 2,25 m. Cona 2 je 60 cm širok pas stene levo in desno od kadi. Sledi cona 3, ki je običajno strop in preostale stene kopalnice. Pravila velevajo, da moramo v kopalnici na stropu montirati le t. i. kopalniško svetilo s standardom najmanj IP44, še bolje pa kaj višje.
V kopalnici montiramo luč s standardom najmanj IP44.
Stena pri umivalniku, 60 centimetrov od pipe na vsako stran in navpično navzdol do tal je cona 2. Na tej površini ne smemo montirati vtičnice. Inštaliramo jo torej najmanj 60 centimetrov od pipe, priporočljivo na višini 150 cm ali več.
