Vzdrževanje vrtnega orodja

Orodje resda ni bilo še nikoli tako poceni, pa vendarle: zakaj bi zapravljali denar, če lahko v kleti pri babici pobrskamo za staro motiko ali lopato. Ročaji starega vrtnega orodja so morda napokani in obrabljeni, jekleni del pa zarjavel, a vse je mogoče z malo truda popraviti in obnoviti, da nam bo služilo še nekaj let.

Zamenjajmo ročaj

Tako kot velja za avtomobil ali kateri koli stroj v hiši, da ga najbolje ohranjamo pri življenju, če vsak dan deluje, velja tudi za motiko ali lopato. Če je leto dni nismo uporabljali, je zarjavela in skrhana in z njo ne bomo prav dosti opravili. Če je les ročaja že na otip suh in razpokan, ga bo treba zamenjati. S pomočjo kladiva ga izbijemo iz rezila oz. lista motike ali lopate in ga, zlasti če to delamo prvič, spravimo. Ko se bomo oglasili pri Ribničanu, ga je pametno nesti s seboj in izbrati najbolj podobnega.
Seveda so ušesa, kot pravimo luknji na motiki ali lopati, sekiri, pri vsakem orodju drugačna, zato se noben nov ročaj ne bo kar prilegal. Treba ga bo obrezati, kar najbolje storimo z dobrim pipcem, da ne odrežemo preveč, in vsake toliko časa poskusimo nanj nasaditi motiko. Ko ugotovimo, da bi šlo, postavimo ročaj pokonci in list nanj nabijemo s kladivom. Kljub vsemu ne sme iti s silo, na ročaj mora spolzeti. Tako nasajeno motiko čez noč pomočimo v vedro ali kad vode, da se les napije, razširi in lepo prilega jeklenemu delu, in tako med delom ne bomo imeli skrbi, da bi se list snel.

Nabrusimo rezilo

Preden motiko ali rovko nasadimo, moramo pripraviti jekleni del. Najprej ga dobro očistimo in pregledamo, ali ni morda počen. Včasih, ko je bilo orodje drago, so nesli kovaču, da je razpoko zakoval, nato so razpoke varili, a to danes ne pride v poštev, ker je orodje prepoceni. Razen če ne gre za lep spomin na deda. Če je rezilo zarjavelo, ga po čiščenju nabrusimo. Najprej ga očistimo z žično krtačo, da se bo pod rjo pokazala svetleča se kovina. Nato vzamemo ročno pilo za jeklo in zbrusimo ostri del. Uporabimo lahko tudi kotno brusilko, a le če smo je vajeni, v nasprotnem se lahko porežemo.
Najbolj elegantno bomo rezilo zbrusili z brusnim nastavkom za ročni vrtalnik. Če nismo preveč ročno spretni, vzemimo kos brusnega papirja in ročno pobrusimo rezilo. Pod prsti bomo namreč začutili, ali smo motiko morda zabrusili, naredili stopničke, kar pomeni, da smo nekje bolj pritisnili in drugje manj.

Pribijemo zagozdo

Včasih se nam lahko zaplete, zato tudi pri vrtnem orodju potrebujemo zagozdo, ki jo pribijemo v sredino ročaja. Danes lahko zagozde kupimo, za kladivo denimo so okrogle oblike, ki jih pribijemo v ročaj. Pri sekiri je to včasih tudi križ, medtem ko lahko pri motikah uporabimo leseno zagozdo, ki jo izrezljamo iz primerno trdega lesa, z nožičem naostrimo iz zabijemo v špranjo med les in jekleni del. Ob koncu jekleni del orodja namažemo z oljem proti rjavenju.
Opisano opravilo se morda zdi na prvi pogled preprosto, a bodo začetniki imeli verjetno nekaj težav, saj prvič ne vemo natančno, kako se stvari lotiti. Potrebujemo tudi nekaj spretnosti in pravega občutka, saj mora orodje lepo sesti v roke, kar je včasih težko doseči.