HRIB
Vzpon na rob Nanosa
Iz Vipave po zanimivi krožni poti do Gradiške Ture po meji med primorskim in notranjskim svetom.
Odpri galerijo
Gradiška Tura je vrh na zahodni strani Nanosa. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec
V trenutku, ko zapeljemo v Vipavsko dolino, se okolje hipoma spremeni. Nikjer več trdega kamnitega sveta. Na flišnem svetu so širna polja in sadovnjaki, med katerimi se vije reka Vipava. Kraški svet v obliki Trnovske planote in Nanosa pa je kljub vsemu še vedno na dosegu roke. Nad dolino se divje dviga sedemsto in več višinskih metrov naravnost v nebo.
Iz Vipave se sprehodimo do vasice Gradišče, takoj nad njo se vzpne markirana pot, ki pelje na vrh ob stenah, ki so priljubljene med plezalci, sama pa ni preveč izpostavljena in ponuja udoben vzpon na vrh. Do tam pa je kljub temu še daleč. Dve uri hoje potrebujemo in ves čas je treba gristi kolena.
Enkrat je vzpona le konec in pred nami se pokaže kamniti zob vrha. Gradiška Tura ima izredno lep razgled na celotno Vipavsko dolino in Kras na drugi strani. Zakaj bi se vračali po isti poti – krožna pot nas po robu planote Nanos popelje nazaj v dolino, ves čas se zlagoma spušča skozi širne gozdove. Sprehodimo se mimo nekaj zabojnikov astronomskega observatorija, mimo kapelice. Pred nami se odpre še zanimiv pogled na ruševine starodavnega Vipavskega gradu. Na kamnitem zobu nad mestom je bil mogočna utrdba. Še danes so vidni ostanki obrambnega jarka, ki je dajal še dodatno zaščito na mestu edinega lahkega dostopa.
Pod Vipavskim gradom je do našega izhodišča le še dvajset minut hoda. S kraškega in brezvodnega sveta se spet spustimo v prijazen primorski svet. V vsakem primeru smo za svoje zdravje in fizično pripravljenost marsikaj storili.
Gradiška Tura ima le 793 metrov višine, a zahteva dobro telesno pripravljenost.
Iz Vipave se sprehodimo do vasice Gradišče, takoj nad njo se vzpne markirana pot, ki pelje na vrh ob stenah, ki so priljubljene med plezalci, sama pa ni preveč izpostavljena in ponuja udoben vzpon na vrh. Do tam pa je kljub temu še daleč. Dve uri hoje potrebujemo in ves čas je treba gristi kolena.
Enkrat je vzpona le konec in pred nami se pokaže kamniti zob vrha. Gradiška Tura ima izredno lep razgled na celotno Vipavsko dolino in Kras na drugi strani. Zakaj bi se vračali po isti poti – krožna pot nas po robu planote Nanos popelje nazaj v dolino, ves čas se zlagoma spušča skozi širne gozdove. Sprehodimo se mimo nekaj zabojnikov astronomskega observatorija, mimo kapelice. Pred nami se odpre še zanimiv pogled na ruševine starodavnega Vipavskega gradu. Na kamnitem zobu nad mestom je bil mogočna utrdba. Še danes so vidni ostanki obrambnega jarka, ki je dajal še dodatno zaščito na mestu edinega lahkega dostopa.
Razvaline Vipavskega gradu
Pod Vipavskim gradom je do našega izhodišča le še dvajset minut hoda. S kraškega in brezvodnega sveta se spet spustimo v prijazen primorski svet. V vsakem primeru smo za svoje zdravje in fizično pripravljenost marsikaj storili.
