Z butaricami nad zle sile
Letos bo treba butarice blagosloviti doma, namesto v trgovino pa se po material zanje odpravimo v gozd, pobrskajmo po predalih in se lotimo ustvarjanja.
Odpri galerijo
Cvetoče vejice in cvetlice v dom prinesejo barve. FOTO: Barbara K. Petek
Bliža se cvetna nedelja, ki jo verniki vsako leto slavijo zadnjo nedeljo pred veliko nočjo, letos bo 5. aprila, a zaradi trenutne situacije ne bodo mogli nemoteno slediti običajem, med katere spada tudi blagoslov butaric. Kot so pojasnili pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), bodo škofje letos obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudi in brez somaševanja.
Verniki bodo lahko sveto mašo spremljali po spletu ali ob 10. uri na drugem programu nacionalne televizije. Tudi blagoslov zelenja bodo župniki opravili v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. »Verniki naj doma pripravijo butare in drugo zelenje in ga blagoslovijo z bagoslovljeno vodo,« vernike pozivajo na SŠK.
Svojih butaric ne bomo mogli odnesti v cerkev k blagoslovu, a to še zdaleč ni razlog, da moramo nanje letos pozabiti. Navsezadnje so namenjene tudi okrasitvi doma, naj bodo blagoslovljene ali ne. Vanj bodo prinesle pomlad, dom pa po stari šegi varovale pred strelami in drugimi naravnimi dejavniki, na katere nimamo vpliva, ter odganjale zle sile in bolezen. Poleg tega bo njihova izdelava dobrodošla popestritev vsakdana, ki združuje kreativnost in še eno koristno aktivnost – sprehode v naravi.
Ker so neživilske trgovine zaprte, tudi sicer pa se obisk, če ta ni nujen, zaradi širitve virusa odsvetuje, se bo treba malce znajti. Pobrskati po predalih za okrasnimi trakovi, pentljicami in drugimi dekoracijami, ki bodo popestrile butarice. Za večino materiala pa tako in tako poskrbi narava. Tudi mi smo se odpravili v gozd in nabrali, kar se je nabrati dalo.
Tradicionalno so butarice izdelane iz bukovih vejic, povezanih v snop, ki mu dodamo zimzeleno rastlinje ter pisane trakove, nekoč so nanje obešali tudi piškote. Način izdelave in izbira rastlinja se pogosto prenašata iz roda v rod, razlikujejo pa se tudi od pokrajine do pokrajine. A nič hudega, če zaradi ukrepov letos ne bomo imeli priložnosti izdelovanja butaric pod izkušenim očesom babice ali tete.
Za to bo še čas, tokrat pa se lotimo čisto svoje. Če pri roki ni bukovih vejic, uporabimo paličice za izdelavo ražnjičev. Trdno jih povežemo in nato nanje pritrdimo izbrano zelenje. Obstojen je denimo bršljan, ki ga je ta čas v gozdu obilo, v krščanskem srednjem veku pa je simboliziral nesmrtnost duše po smrti telesa.
V kombinaciji s smrekovimi vejicami, kakšnim storžem ter trakom iz žakljevine bo postal čudovita naravna butarica, ki bo dolgo krasila dom. Cvetoče vejice in cvetlice, ki so sicer barvite in privlačne za oko, bodo obstale nekoliko krajši čas, a to ni razlog, da se ne bi poigrali tudi z ustvarjanjem cvetočih butaric. Najpomembneje je, da prinesemo v dom barve, veselje, ustvarjalnost ter odženemo zle sile in dolgčas.
Zelenje naberemo v bližnjem gozdu, za preostalim pobrskamo po predalih. FOTO: Barbara K. Petek
Verniki bodo lahko sveto mašo spremljali po spletu ali ob 10. uri na drugem programu nacionalne televizije. Tudi blagoslov zelenja bodo župniki opravili v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. »Verniki naj doma pripravijo butare in drugo zelenje in ga blagoslovijo z bagoslovljeno vodo,« vernike pozivajo na SŠK.
Svojih butaric ne bomo mogli odnesti v cerkev k blagoslovu, a to še zdaleč ni razlog, da moramo nanje letos pozabiti. Navsezadnje so namenjene tudi okrasitvi doma, naj bodo blagoslovljene ali ne. Vanj bodo prinesle pomlad, dom pa po stari šegi varovale pred strelami in drugimi naravnimi dejavniki, na katere nimamo vpliva, ter odganjale zle sile in bolezen. Poleg tega bo njihova izdelava dobrodošla popestritev vsakdana, ki združuje kreativnost in še eno koristno aktivnost – sprehode v naravi.
Tradicija izdelovanja butaric marsikje prehaja iz roda v rod. FOTO: Guliver/Getty Images
Ker so neživilske trgovine zaprte, tudi sicer pa se obisk, če ta ni nujen, zaradi širitve virusa odsvetuje, se bo treba malce znajti. Pobrskati po predalih za okrasnimi trakovi, pentljicami in drugimi dekoracijami, ki bodo popestrile butarice. Za večino materiala pa tako in tako poskrbi narava. Tudi mi smo se odpravili v gozd in nabrali, kar se je nabrati dalo.
Cvetna nedelja bo letos 5. aprila.
Tradicionalno so butarice izdelane iz bukovih vejic, povezanih v snop, ki mu dodamo zimzeleno rastlinje ter pisane trakove, nekoč so nanje obešali tudi piškote. Način izdelave in izbira rastlinja se pogosto prenašata iz roda v rod, razlikujejo pa se tudi od pokrajine do pokrajine. A nič hudega, če zaradi ukrepov letos ne bomo imeli priložnosti izdelovanja butaric pod izkušenim očesom babice ali tete.
Za to bo še čas, tokrat pa se lotimo čisto svoje. Če pri roki ni bukovih vejic, uporabimo paličice za izdelavo ražnjičev. Trdno jih povežemo in nato nanje pritrdimo izbrano zelenje. Obstojen je denimo bršljan, ki ga je ta čas v gozdu obilo, v krščanskem srednjem veku pa je simboliziral nesmrtnost duše po smrti telesa.
Butarice bodo v dom prinesle pomlad in ga po stari šegi varovale pred strelami, odganjale zle sile in bolezen.
V kombinaciji s smrekovimi vejicami, kakšnim storžem ter trakom iz žakljevine bo postal čudovita naravna butarica, ki bo dolgo krasila dom. Cvetoče vejice in cvetlice, ki so sicer barvite in privlačne za oko, bodo obstale nekoliko krajši čas, a to ni razlog, da se ne bi poigrali tudi z ustvarjanjem cvetočih butaric. Najpomembneje je, da prinesemo v dom barve, veselje, ustvarjalnost ter odženemo zle sile in dolgčas.
