SEMENITEV
Z domačimi semeni ohranjamo sorte
Zagotavljamo optimalne rastline, prilagojene na okolje, in kontroliramo sadilni material, ki ga uporabljamo na vrtu.
Odpri galerijo
Dober vrtnar razmišlja dolgoročno. Sredi poletja seje in sadi vrtnine, ki bodo dajale pridelek jeseni in pozimi ali celo na pomlad, na višku vrtnarske sezone, ko je vsega v obilju, pa poskrbi, da bo tudi naslednjo sezono sejal le najboljše. Marsikdo poreče, da se s semenitvijo, to je pridobivanjem semen iz rastlin, ne splača ubadati, saj vsakovrstna semena lahko kupimo vse leto in skorajda v vsaki trgovini. Vendar imajo domača semena številne prednosti, poleg tega da ohranjamo sorte, bodo rastline iz teh semen bolj krepke in zdrave, saj bodo prilagojene na razmere, v katerih so zrasla semena.
Lahko jih speremo pod tekočo vodo, ni pa nujno. V vsakem primeru jih razporedimo po papirnati brisači ali vpojnem časopisnem papirju in dobro osušimo, preden jih spravimo. Več dela in preglavic lahko povzročijo rastline, ki cvetijo šele v svojem drugem letu rasti, to so na primer peteršilj in korenje pa nekatere kapusnice, recimo zelje, cvetača, ohrovt, medtem ko brokoli, rukola in redkvica radi uidejo v cvet in so tako pripravljeni na semenjenje. Najtežje je semeniti zelje, ki bo cvetelo šele v drugem letu, zato mu moramo zagotoviti razmere, da bo naslednje leto raslo naprej in tudi cvetelo. Tudi korenje je treba izkopati in ga spraviti v klet, kjer bo prezimilo, spomladi pa posaditi nazaj na vrt, da bo razvilo kobule.
Zanimiva rastlina za razmnoževanje je česen, saj ga lahko razmnožujemo z delitvijo strokov ali s semeni, ki jih pridobimo iz kobule. Prav tako semenimo čebulo.
Za prav vse rastline pa velja, da za semenjenje izberemo najlepše, najbolj zdrave in odporne rastline oziroma plodove. Tako izvajamo pozitivno selekcijo, ki nas bo privedla do odličnih semen, iz katerih bodo rasle prav tako odlične rastline. Pomembno je tudi, da jih skrbno spravimo, najbolje v male papirnate vrečke, in natančno označimo, kaj je kje.
Najpogosteje pridobivamo semena solat, stročnic in plodovk, predvsem paradižnika in paprike, brez težav pa tudi čebulnice. Zelo enostavno je z vrtninami, pri katerih uživamo ravno semena, to so predvsem stročnice, fižol, grah, leča, bob, katerih semena pridobimo v prvem letu. Stroke preprosto poberemo, do konca posušimo in oluščimo ter semena spravimo. Tudi s semeni drugih rastlin, ki cvetijo že prvo leto, ne bo težav, take so denimo solate ter večina plodovk, na primer paradižnik in paprika ter kumare. Semena iz plodov pridobimo tako, da jih prerežemo in seme poberemo ven.
Preden jih spravimo, semena dobro osušimo.
Lahko jih speremo pod tekočo vodo, ni pa nujno. V vsakem primeru jih razporedimo po papirnati brisači ali vpojnem časopisnem papirju in dobro osušimo, preden jih spravimo. Več dela in preglavic lahko povzročijo rastline, ki cvetijo šele v svojem drugem letu rasti, to so na primer peteršilj in korenje pa nekatere kapusnice, recimo zelje, cvetača, ohrovt, medtem ko brokoli, rukola in redkvica radi uidejo v cvet in so tako pripravljeni na semenjenje. Najtežje je semeniti zelje, ki bo cvetelo šele v drugem letu, zato mu moramo zagotoviti razmere, da bo naslednje leto raslo naprej in tudi cvetelo. Tudi korenje je treba izkopati in ga spraviti v klet, kjer bo prezimilo, spomladi pa posaditi nazaj na vrt, da bo razvilo kobule.
Zanimiva rastlina za razmnoževanje je česen, saj ga lahko razmnožujemo z delitvijo strokov ali s semeni, ki jih pridobimo iz kobule. Prav tako semenimo čebulo.
Za prav vse rastline pa velja, da za semenjenje izberemo najlepše, najbolj zdrave in odporne rastline oziroma plodove. Tako izvajamo pozitivno selekcijo, ki nas bo privedla do odličnih semen, iz katerih bodo rasle prav tako odlične rastline. Pomembno je tudi, da jih skrbno spravimo, najbolje v male papirnate vrečke, in natančno označimo, kaj je kje.