Z lesom obuja preteklost

Na Urhovi kmetiji na Zgornjem Brniku v občini Cerklje na Gorenjskem živi 68-letni Jože Kmetič z družino. Ročno izdeluje figurice iz lesa in drugih materialov, izjemno zanimive pa so njegove makete. Največ jih je izdelal iz lipovega lesa, keramike in betona, nekaj pa tudi iz voska in mavca. Že od mladih nog rad postavlja jaslice; prve je za Urhovo domačijo sicer izdelal starejši brat Ivan, zdaj pa ima Jože že 17 kompletov jaslic, od miniaturnih do velikih, vse je izdelal sam. Največje figurice zanje so velike 40 centimetrov.

Domačija in kipa staršev

Jeseni, ko na vrtu ni več večjega dela, je začel izdelovati tri komplete. Velike jaslice je postavil na desetih kvadratnih metrih na terasi domače hiše; zanje je lani izdelal makete sedmih lesenih hiš, kakršne so bile na Zgornjem Brniku še pred petinsedemdesetimi leti, videl jih je kot otrok pri teti Mani na Mlaki pri Kranju. Izdelal je sto ovac in figurice, ki krasijo njegove jaslice, seveda tudi Svete tri kralje. Pogled še posebno pritegne maketa župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Cerkljah, ki je visoka kar 80 centimetrov in je ponoči osvetljena. Podatke in mere o njej je našel v posebni knjižici, kjer je bil narisan tloris. Samo za pokrivanje strehe je potreboval več kot en mesec. V notranjosti zvonika so trije zvonovi in v slepi liniji, nad njimi, tudi zvon, imenovan navček, ki se oglasi samo za naznanilo smrti v vasi. Ne manjka niti ura na zvoniku. Župnijska cerkev v Cerkljah je bila dograjena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1953 in 1954, ko so ji sezidali nadstrešek pred vhodom in zakristijo.


Izdelal in poslikal je sto panjskih končnic ter maketo stare Urhove domačije, ki jo je mogoče razstaviti po delih, celo po nadstropjih, da se vidijo vsi prostori. Naredil je doprsna kipa staršev, mame Marije in očeta Janeza.

Mama Marija je bila odlična kuharica, kuhala je na več kot 1400 ohcetih in na dvesto novih mašah. Kot se spominja Jože, so za ohcet, ki je bila na podeželju, že v torek prišli po mamo, da je do sobote spekla pecivo in pripravila hrano za vse svate. Pozimi je Urhova mama vodila kuharske tečaje in izdelovala narodne noše. Oče je skrbel za kmetijo in bil ključar v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku.

Rože iz krep papirja

Jože je izdelal drevo življenja, zanj je potreboval pet let. Zajema devet rodov in sega v leto 1790. Pisni del obsega 150 listov, v njem je opis vsakega družinskega člana. Ob svoji 60-letnici pred osmimi leti ga je kot knjigo skupaj s CD podaril vsem osmim bratom in sestram.

Kmetičeva, po domače Urhova družina je pozimi, pred 60 leti, ko je bilo več časa, izdelovala tudi rože iz krep papirja ter košare s cvetjem, da so jih ob dnevu mrtvih odnesli na grob. Za velikonočne praznike je Jože izdeloval živali iz lesa in v njih naredil prostor za pirhe. Velik slikarski talent imata tudi hčerka Mojca in vnukinja Tjaša, ki z izdelki presenečata očeta in dedka Jožeta in mamo Zori.