Z lomilko in soljo nad led

Nizke jutranje temperature minule dni, ko je živo srebro v osrednji Sloveniji čez noč padlo do –7 °C, so nas kar malo presenetile. K sreči tik pred ohladitvijo ni deževalo, sicer bi imeli resne probleme s poledico. Če verjamete ali ne, vsako zimo se zaradi zdrsov in padcev v Sloveniji poškoduje nekaj tisoč ljudi.

V zimah, kjer zaradi hitrega temperaturnega obrata zamrznejo pločniki ter poledenijo stopnišča pred vhodi v blok ali hišo, pa je nesreč še več. Spomnimo se prvih dni februarja 2014, ko je hipna prekonočna zmrzal deželo okovala v led. Tiste dni so imeli zdravstveni domovi ter urgence rekordni obisk zaradi zlomov in udarcev. Poledica je smrtno nevarna zadeva, zato je prav, da se nanjo pripravimo v teh dneh, ko je še ni.

Odstranjevanje ledu na pragu vhoda ali s stopnic je zahtevno opravilo. Prvič zato, ker pred vhodom običajno čistimo sneg, zato se na keramiko oprime manj snežink in je led zelo tanek. Zato ne smemo tolči in razbijati, saj bomo poškodovali keramiko. To lahko počnemo le na asfaltu, betonu ali pogojno na tlakovcih. Led na omenjenih površinah tolčemo z lomilko s kozjo peto, uporaben je kramp, macola, za manjše površine tudi tesarsko ali zidarsko kladivo.

Lomilka je v resnici težak jekleni, špičasti kol, s katerim razbijamo led. Opravilo je zahtevno in primerno le za tiste, ki so v kondiciji in imajo v rokah nekaj moči. Obvezno uporabljamo delovne, najbolje usnjene rokavice, sicer se nam bodo roke na mrazu lepile na kol. Mraz je za občutljive roke, nevajene zimskih opravil, izjemno neugoden. Če moramo očistiti denimo deset metrov dolgo in meter široko pot od vhoda hiše do ceste, potem vselej začnemo pri vhodu.

Poleg omenjenega orodja potrebujemo lopato, a ne tiste za sneg, ki je praviloma izdelana iz plastike, morda iz aluminija. To bomo pri premetavanju ledu zlahka zlomili. Uporabljamo močnejšo špičasto zidarsko lopato za pesek, s katere robovi lahko led malo potolčemo.
 

Razbijamo počasi

Tudi razbijanje ledu manjših površin je običajno močno utrujajoče. Gre za najbolj zahtevno fizično delo, primerljivo denimo z ročnim kopanjem ali lopatanjem, nalaganjem gramoza v gradbeništvu, pri čemer je dodatni dejavnik običajno nizka temperatura.

Za ponazoritev, kako se stvari lotiti, spomnimo na pripoved norveškega raziskovalca Roalda Amundsena, prvega, ki je osvojil in zakoličil južni tečaj na Antarktiki decembra 1911. Južni tečaj je namreč osvojil s pomočjo psov, na tradicionalni inuitski način. Angleži so menili, da so Inuiti preleni, da so njihovi gibi prepočasni, zato se od njih nimamo kaj naučiti. No, Amudsen je vedel, zakaj Inuiti vse delajo počasi. V trenutku, ko bi se spotili, so pri ekstremno nizki temperaturi obsojeni na smrt.


Pri nas resda ni tako hudih zim, a prepotiti se na mrazu je zelo nevarno, zlasti če smo daleč od toplega doma, saj mimogrede staknemo pljučnico. Zato led razbijamo ali kidamo sneg počasi, v enakomernem tempu. Če se prepotimo, se moramo takoj preobleči.
 

Rešitev za pet evrov

Poledici se izognemo s posipanjem soli in peska ali kombinacije obojega. Zdaj je čas, da v klet shranimo nekaj 25-kilogramskih vreč soli za posip. Za eno bomo odšteli okoli pet evrov. V primerjavi z zlomljeno nogo ali roko je stvar poceni! Obstajata morska in kamena groba sol za posip, katere zrnci so debeli nekaj milimetrov, najboljša pa je t. i. evaporirana, ki je drobnejša in večji koncentrat, zato je učinkovitejša. Seveda pa tudi dražja.

Če želimo pred vhodom ohraniti površine čiste, bomo posipali nekaj pesti evaporirane soli, ki ne vsebuje veliko prahu. Če pa si želimo življenje poenostaviti, bo dovolj dobra ali morska ali kamena groba sol. Pametno je, da sol posipamo že med sneženjem, saj bo sneg raztopil kristale in nastala bo slanica, ki bo naprej raztapljala snežinke. Nastala bo žlobodra, ki je ne maramo preveč, vendar jo bomo zlahka odstranili, morda celo z metlo. Ko vhod in stopnice očistimo, znova posipljemo nekaj soli, da nam čez noč površina ne bi spet zmrznila. Za zdrs na keramičnih talnih oblogah je dovolj že tanek ledeni film.


Na pot do vhoda je najbolje posipati sol v kombinaciji s peskom, ki ga bomo morali spomladi pomesti, vendar pod stopali ustvarja trenje, zato nam ne bo zdrsnilo. Novozapadli sneg bo pokril pesek, zato ga po koncu sneženja spet posipamo vedro ali dve.

Če gradimo staro hišo ali popravljamo novo, pa je vredno razmisliti o talnem gretju po stopnicah. Navidezno je stvar draga, vendar odtehta nevarnost.