Z rastlinjakom do domače zelenjave vse leto

Bliža se pomlad, čas, ki se ga vrtičkarji najbolj veselijo, saj se znova začne delo na vrtu. Tisti, ki želijo lastne sadike, so se ga najverjetneje že lotili, saj je februarja primeren čas za setev čilijev in pekočih feferonov, počasi prihaja čas za setev paprike, paradižnika, graha in ognjiča, nekatere vrste sejemo proti koncu marca tudi že na prosto, denimo špinačo, rukolo, razne sorte solate, rdečo peso, čebulo in pastinak. Lastniki toplih gred oziroma rastlinjakov pa bodo marca že v polnem pogonu. Prvi pomladni mesec v njem že raste prva zelenjava, saj je v njem temperatura bistveno višja kot na prostem, še posebno če je ogrevan, zato rastline hitreje rastejo, plodovi hitreje zorijo, v domačem pridelku določenih vrtnin pa lahko uživamo vse leto.

Da bi rastline v njem dobro uspevale, je treba zanj primerno skrbeti. Redno ga je treba zračiti, popravljati morebitne poškodbe, zemljo v njem pa zalivati nekoliko pogosteje kot na prostem. Ker je rastlinjak pokrit in prst ni deležna padavin, temperatura v njem pa je visoka, se tla hitreje izsušijo. Strokovnjaki priporočajo zalivanje dvakrat na teden, če je temperatura visoka, tudi večkrat, zato je v večjih rastlinjakih dobro napeljati namakalni sistem. Za zdravje rastlin je pomembno redno zračenje. V rastlinjaku se lahko temperatura preveč dvigne, kar se rado zgodi tudi pozimi ob sončnih dneh, ko se žarki neusmiljeno upirajo v stene rastlinjaka. Pomislimo samo, kako hitro nam postane vroče, če se postavimo ob okno, v katero se upira sonce. Zunaj je lahko temperatura pod lediščem, nam pa bo na drugi strani vroče. Enako doživljajo rastline, ki jim to lahko povzroči stres.

Za uravnavanje temperature v rastlinjaku je poleg zračenja pomembna še njegova višina, ki naj bo v najvišjem delu med 2,3 in 2,4 metra. Topel zrak je namreč lažji od hladnega in potuje navzgor, zato je treba poskrbeti, da je streha nekoliko višja od najvišje rastline v njem, sicer jim bo, še zlasti poleti, prevroče.

Rastlinjak je najbolje zračiti zjutraj, česar seveda ne počnemo, če je zunaj zelo mrzlo. V tem primeru počakamo, da se temperatura nekoliko dvigne. Najbolj temeljito zračenje omogočajo obojestranska navojna prezračevalna okna po vsej dolžini. Pozimi, če je zunaj megleno ali oblačno, je zračenje rastlinjaka, enako kot stanovanja, tudi krajše kot ob bolj toplih in sončnih dnevih, nikakor pa ga ne smemo preskočiti. Strokovnjaki odsvetujejo zračenje v vetru. Če piha z močnimi sunki, je treba vsa okna in vrata zapreti, sicer se lahko poškodujejo tako rastlinjak kot rastline v njem.
 

Ne na klanec ali sonce

Obstajajo različne vrste rastlinjakov. Različni so materiali, velikosti, oblike, zato si ga lahko omislimo tudi, če imamo prostora zanj bolj malo. Tisti z željo po sveži solati skozi vse leto, ki nimajo prevelikih ambicij glede gojenja drugih vrst zelenjave, bodo povsem zadovoljni s toplo gredo, ki jo postavimo na vrtiček in zaščitimo zelenjavo, ki bi jo tja tako in tako nasadili. Na vrhu imajo običajno vratca, ki so v toplih mesecih odprta, pozno jeseni jih zapremo. Takšna greda bo rastline zaščitila pred točo. Ljubitelji paradižnika si lahko omislijo namenski rastlinjak, ki bo rastline zaščitil, v sadežih pa bomo lahko uživali dlje, tudi v hladnejših dneh. Na voljo je v specializiranih trgovinah, opremljen je z namakalnim in ogrevalnim sistemom, za postavitev pa je potrebna nekoliko večja in predvsem ravna površina. Za slednjo bo treba poskrbeti ne glede na vrsto in velikost rastlinjaka ali tople grede, saj mora konstrukcija stabilno stati, kar pa na klancih v glavnem ni mogoče. Tako nam ne preostane drugega kot zaščita vrtnin s kopreno ali zastirko.



Tudi če imamo na voljo povsem ravno površino za postavitev, je treba upoštevati nekaj dodatnih napotkov, med njimi lego. Rastlinjaka nikoli ne postavljamo na mesto, kjer bo ves dan sonce, saj bo poleti v njem, četudi ga bomo ves čas zračili, prevroče, večina vrtnin tudi ne mara konstantne neposredne sončne svetlobe, saj jih ta ožge in z njimi je konec. Razmisliti je treba, koliko smo pripravljeni zapraviti, koliko vlagati in kako dolgo ga želimo imeti. Manjše tople grede, ki jih postavimo neposredno na gredico, so na voljo že za nekaj deset evrov, višje za na gredo za okrog sto, cene srednje velikih rastlinjakov z aluminijastimi okvirji in polikarbonatnimi ploščami pa se gibljejo od nekaj stotakov navzgor. Če živimo na območju, kjer je veliko snega, je treba kupiti takšnega, ki pod njegovo težo ne bo klonil, enako velja za območja, ki jih pogosto biča burja ali toča.