DOBRA IDEJA

Z vinskim kamnom nadomestimo pecilni prašek

Kot rahljalno sredstvo za testo ga lahko kupimo v večini trgovin, gre za naravno snov, ki nastane kot produkt pri zorenju vina.
Fotografija: Uporabljamo ga kakor pecilni prašek v biskvitih in drugih pecivih. FOTO: Diogoppr/Getty Images
Odpri galerijo
Uporabljamo ga kakor pecilni prašek v biskvitih in drugih pecivih. FOTO: Diogoppr/Getty Images

Vinski kamen, ki ga vinarji najdejo na dnu soda, včasih pa kot usedlina nastane tudi v ustekleničenem vinu, sam po sebi še ni uporaben kot bolj znani pecilni prašek. Je pa med privrženci zdrave kuhinje bolj priljubljen, saj gre za naravno snov. Vinski kamen je namreč kalijeva in kalcijeva sol vinske kisline, vendar sam po sebi nima lastnosti, ki povzročijo reakcijo v testu, da to postane bolj rahlo. To se zgodi šele, ko ga zmešamo s sodo bikarbono.

Vinski kamen se izloča pri zorenju vina, v kulinariki ga uporabljamo kot sredstvo za rahljanje. FOTO: Michelle Lee Photography/Getty Images
Vinski kamen se izloča pri zorenju vina, v kulinariki ga uporabljamo kot sredstvo za rahljanje. FOTO: Michelle Lee Photography/Getty Images

Kaj torej storiti, če želimo navadni pecilni prašek, ki je narejen na osnovi fosfatov in ima okus, nadomestiti z naravnim sredstvom na osnovi vinskega kamna? Imamo dve možnosti, v trgovini lahko kupimo pecilni prašek na osnovi vinskega kamna, ki ga najdemo na policah z zdravo prehrano in ima običajno oznako bio, eko ali natur. Pripravljen je tako, da vinski kamen v proizvodnji zmešajo s sodo bikarbono, da pa ne pride do reakcije, torej takojšnjega izhajanja CO2, mu dodajo še škrob. Lahko pa kupimo čisti vinski kamen in pecilni prašek pripravimo sami, tako da zmešamo 2 enoti vinskega kamna z eno enoto škroba in eno enoto sode bikarbone. Čisti vinski kamen namreč testa ne bo razrahljal, je pa uporaben kot čistilno sredstvo.

Z vinskim kamnom lahko nadomestimo tudi kvas pri peki kruha, kar je zlasti dobrodošlo za tiste, ki jim kvas, kot rečemo po domače, v želodcu ne naredi dobro. Uporabimo moko, ki nam pač ustreza, pšenično, ajdovo, kamutovo ali katero koli drugo, pri tem pa testa ne mesimo, temveč sestavine enostavno zmešamo z mešalnikom v precej redko maso in jo takoj vlijemo v malo pomaščen pekač in spečemo. Količina sestavin lahko preseneti, na kilogram moke gre namreč kar liter vode, najbolje mineralne, deset žlic olja, žlica soli in vrečka vinskega kamna. Za boljši okus lahko dodamo poljubna semena. Pečemo slabo uro pri 180–200 stopinjah, odvisno od moke, temnejša je, višja naj bo temperatura. Tako pripravljeni kruh ne bo rahel in prožen, kaj šele puhast, kakršnega imajo sicer mnogi najraje, bo pa nadvse polnega in prijetnega okusa, in če mu damo dovolj časa, da ga povaljamo po ustih, se bo prav lepo stopil. 

Če ga potresemo po paradižniku, poudari posebno harmonijo med kislim in sladkim. FOTO: Welcomeinside/Getty Images
Če ga potresemo po paradižniku, poudari posebno harmonijo med kislim in sladkim. FOTO: Welcomeinside/Getty Images

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije