Z vlakcem naravnost na delo v rudnik

Osrednji kraj v dolini Koritnice na Bovškem je Log pod Mangartom. Nekoč je bilo to rudarsko naselje. Resda nam že bežen pogled po idilični gorski dolini pove, da tam ni rudnika, zato pa je bil na drugi strani Jerebice v Rabeljski dolini dolga stoletja rudnik cinka in svinca. Pot tja je dolga in nič kaj prijetna. Po ovinkasti cesti mimo vasi Strmec skozi avstrijsko trdnjavo na Predelu, pa čez mejo z Italijo, nato po strmi in vijugasti poti v Rabeljsko dolino. Tam so posledice rudarjenja v obliki ranjenih pobočij in nasipov jalovine še kako vidne. Kako neki je bil tudi Log pod Mangartom rudarska vas? Odgovor se ponuja v majhni in precej neugledni zgradbi na samem robu vasi.


Rabeljski rudnik so stoletja širili v globino in se spopadali s čedalje večjimi težavami, povezanimi z odvodnjavanjem podtalnice. Med letoma 1899 in 1905 so med Rabljem in Logom na globini 280 metrov izkopali 4844 metrov dolg rov do ustja doline Možnice. Ker po dnu rova teče potok Roja, podtalnica ni več poplavljala rudnika, tega so uradno zaprli leta 1991. V rovu so ob potoku položili ozkotirno železnico, s katero so se rudarji iz Loga skozi podzemlje vozili naravnost na delovno mesto. Železnica – tam je bil tudi mejni prehod med Italijo in Jugoslavijo – je obratovala do leta 1974, ko so jo nadomestili z avtobusnim prevozom čez Predel. Prebivalci Loga so tako živeli razpeti med državama in z delom v rudniku prišli do spodobnih plač v zapostavljeni dolini.

V treh letih soške fronte so skozi predor prepeljali pol milijona vojakov

Predor z 2,5 metra širine in 2 metra višine je bil zelo pomemben med prvo svetovno vojno, uradno, po nemško so ga poimenovali Hilfstollen Kaiser Franz Josef I., po slovensko je Štoln. Soško dolino do Bovca so zasedli Italijani in z obstreljevanjem preprečili vsako oskrbovanje čez Predel, cesta čez prelaz Vršič je bila pa še v gradnji in v zimskem času neprevozna. Tako je Štoln kar naenkrat postal vojaška oskrbovalna pot izjemnega pomena. V treh letih soške fronte so skozenj prepeljali skorajda pol milijona vojakov in 240.000 ton hrane, orožja in drugega tovora.


Ob Logu pod Mangartom, kjer je veliko vojaško pokopališče avstrijskih vojakov, ki so padli na bližnjem Rombonu, in kjer je bila med vojno edina mošeja na slovenskih tleh, stoji torej tudi prava tehniška mojstrovina. Načrtujejo sanacijo celotnega rova za turistične namene, za zdaj sta obnovljena vhodni portal rova in kapelica svete Barbare, zavetnice rudarjev. Pri slovenskem vhodu v Štoln se začne Pot miru, dolga dobrih 100 km, ki povezuje vojaške položaje prve svetovne vojne v Posočju.