Za grajskimi zidovi

Na majhni vzpetini nad predmestjem Šutna, na odlični lokaciji, je daleč naokoli edini ohranjeni grajski kompleks, ki je danes namenjen delovanju muzeja in javnosti,« so sporočili iz muzeja.

»Prvim najdbam grajske poselitve je mogoče slediti od začetka 14. stoletja. Najprej v obliki domnevnega zgodnjegotskega bivalnega stolpa oziroma dvora stolpaste oblike. Novo podobo je dobil v sredini 16. stoletja, ko ga je Jurij pl. Lamberg preobrazil v slikovito renesančno arhitekturo z ogelnimi pomoli, ki dajo majhnemu dvorcu mogočnejši videz. Zadnje večje predelave in modernizacijo je grajski kompleks doživel proti koncu 18. stoletja pod lastnikom Antonom Medardom pl. Wiederkehrom. O vsem tem piše dr. Igor Sapač, arhitekt, umetnostni zgodovinar in kastelolog, ki je s sodelavko, arhitektko mag. Sanjo Špindler, izdelal tudi digitalne prikaze glavnih stavbnih razvojnih faz dvorca Zaprice skozi stoletja.«

V drugem prispevku avtorice mag. Zore Torkar, zgodovinarke in etnologinje, z naslovom Življenje za grajskimi zidovi pa odkrivajo življenjske zgodbe lastnikov v 19. in 20. stoletju – od veselih spominov na počitnikovanja na Zapricah do žalostnih usod ob izgubi vsega, kar so imeli; od radostnih počitnikovanj Zapričanov, znanih slovenskih pesnikov in literatov, ki so preživljali poletne počitnice na idiličnem gradu, do še živih spominov učencev, ki so tu nekaj let živeli v internatu, in stanovalcev, ki so do ustanovitve muzeja živeli v neprimernih stanovanjih.

Četrtega decembra 1961 je bil ustanovljen Muzej Kamnik, v naslednjih desetletjih pa so stavbe grajskega kompleksa temeljito raziskali in prenovili za muzejsko dejavnost.