KORENJE
Za jesenski pridelek še ni prepozno
Avgusta še lahko posejemo korenje, pridelek bo morda nekoliko manjši, prednost pozne setve pa je v tem, da se izognemo napadu korenjeve muhe.
Odpri galerijo
Z intervalnimi setvami si zagotovimo pridelek skoraj za vse leto. FOTO: Goodmoments/Getty Images
Za korenje vsi vemo, da je ena prvih vrtnin, ki jih spomladi, še preden se zemlja res dobro ogreje, sejemo na prosto. A to ne pomeni, da mora biti ta setev edina. Celo nasprotno, da bi imeli pridelek vso sezono, korenje sejemo v intervalih na nekaj tednov.
Korenje velja za eno najbolj uporabljanih vrtnin in ga najdemo tako rekoč na vsakem vrtu, a lep, zdrav in obilen pridelek ni samoumeven. Da bomo zadovoljni, je treba upoštevati kar nekaj pravil in se izogniti številnim pastem. Najprej moramo pazljivo odbrati gredo, kamor ga bomo sejali, predvsem je pomembna kakovost zemlje.
Ker bo slabo uspevalo v pognojeni prsti, izberimo gredo, ki smo jo nazadnje gnojili pred tremi leti. Zelo pomemben je tudi kolobar, spomladi ga sejemo za paradižnikom, papriko in kumarami ter kapusnicami, avgusta pa na grede, kjer so prej uspevali solata, grah in špinača. V kombinatoriko iskanja primerne grede moramo vključiti še dobre in slabe sosede. V mešanih posevkih ga sejemo skupaj s čebulo, česnom in porom ali drugimi lukovkami, ne razume pa se s peteršiljem in pastinakom.
Korenje lahko sejemo povprek ali v vrsticah, ki naj bodo od 30 do 40 centimetrov narazen. Sejemo gosto in pozneje po potrebi redčimo. Pri pozni setvi vržemo nekoliko več semena kot pri zgodnji, medvrstna razdalja naj bo manjša, dobrih dvajset centimetrov. Pomembna je tudi izbira sorte, paziti moramo, da bo pri pozni setvi dovolj časa, da korenje še zraste in dozori do jeseni. Zelo rane sorte razvijejo koren v od 70 do 90 dneh, srednje rane v od 110 do 120 dneh, pozne pa v od 130 do 150 dneh. Za avgustovsko setev bomo tako izbrali rane sorte, na primer nantes. Ne glede na ves trud pa moramo pričakovati, da bo pozna setev dala nekoliko slabši pridelek.
Ima pa veliko prednost, ni nas treba skrbeti, kako se bomo spopadali z napadom korenjeve muhe, saj ta leti in odlaga jajčeca maja in junija. Zato pa moramo biti pozorni na koreninske uši, veliko škodo lahko naredi tudi voluhar, ki se prav tako ne ozira preveč ne letne čase. Med boleznimi je korenje dovzetno za listno pegavost in korenjevo gnilobo.
Avgusta sejano korenje bomo pobirali jeseni, še oktobra ali celo novembra, viške pa s pridom spravimo v klet ali zasipnico. Nekateri ga pustijo tudi na vrtu, v tem primeru ga pokrijemo s folijo ali slamo in odkopljemo, še preden na pomlad ponovno odžene liste.
Za najboljšega soseda veljajo čebula, por in drobnjak. FOTO: Sheryl Watson/Getty Images
Korenje velja za eno najbolj uporabljanih vrtnin in ga najdemo tako rekoč na vsakem vrtu, a lep, zdrav in obilen pridelek ni samoumeven. Da bomo zadovoljni, je treba upoštevati kar nekaj pravil in se izogniti številnim pastem. Najprej moramo pazljivo odbrati gredo, kamor ga bomo sejali, predvsem je pomembna kakovost zemlje.
Ker bo slabo uspevalo v pognojeni prsti, izberimo gredo, ki smo jo nazadnje gnojili pred tremi leti. Zelo pomemben je tudi kolobar, spomladi ga sejemo za paradižnikom, papriko in kumarami ter kapusnicami, avgusta pa na grede, kjer so prej uspevali solata, grah in špinača. V kombinatoriko iskanja primerne grede moramo vključiti še dobre in slabe sosede. V mešanih posevkih ga sejemo skupaj s čebulo, česnom in porom ali drugimi lukovkami, ne razume pa se s peteršiljem in pastinakom.
Korenje lahko sejemo povprek ali v vrsticah, ki naj bodo od 30 do 40 centimetrov narazen. Sejemo gosto in pozneje po potrebi redčimo. Pri pozni setvi vržemo nekoliko več semena kot pri zgodnji, medvrstna razdalja naj bo manjša, dobrih dvajset centimetrov. Pomembna je tudi izbira sorte, paziti moramo, da bo pri pozni setvi dovolj časa, da korenje še zraste in dozori do jeseni. Zelo rane sorte razvijejo koren v od 70 do 90 dneh, srednje rane v od 110 do 120 dneh, pozne pa v od 130 do 150 dneh. Za avgustovsko setev bomo tako izbrali rane sorte, na primer nantes. Ne glede na ves trud pa moramo pričakovati, da bo pozna setev dala nekoliko slabši pridelek.
Avgusta sejemo korenje na grede, kjer so poprej rasli solata, grah ali špinača.
Ima pa veliko prednost, ni nas treba skrbeti, kako se bomo spopadali z napadom korenjeve muhe, saj ta leti in odlaga jajčeca maja in junija. Zato pa moramo biti pozorni na koreninske uši, veliko škodo lahko naredi tudi voluhar, ki se prav tako ne ozira preveč ne letne čase. Med boleznimi je korenje dovzetno za listno pegavost in korenjevo gnilobo.
Avgusta sejano korenje bomo pobirali jeseni, še oktobra ali celo novembra, viške pa s pridom spravimo v klet ali zasipnico. Nekateri ga pustijo tudi na vrtu, v tem primeru ga pokrijemo s folijo ali slamo in odkopljemo, še preden na pomlad ponovno odžene liste.
