MIKROVALOVKA
Za kuhanje in pogrevanje
Mikrovalovna pečica je praktičen gospodinjski pripomoček; tekočine se v njej segrevajo drugače kot na štedilniku in dosežejo visoko temperaturo, ne da bi zavrele.
Odpri galerijo
Pri uporabi natančno upoštevajmo navodila proizvajalca. FOTO: Geargodz/Getty Images
Ko je mikrovalovka prišla na naše tržišče, pred kakšnimi dvajsetimi ali tridesetimi let, je kmalu osvojila predvsem mlade kuharje in kuharice, saj je obetala poenostavitev priprave jedi. Čeprav je v marsikateri kuhinji dobila vidno mesto, pa je vendarle ostala v vlogi občasnega pomočnika.
Deluje na osnovi visokofrekvenčnih radijskih valov oziroma mikrovalov, pod vplivom katerih se hrana kuha oziroma segreva, ker snovi, ki vsebujejo vodo, absorbirajo mikrovalovno energijo, ta pa se potem spremeni v toploto. Sliši se komplicirano, da to deluje, pa so odkrili povsem po naključju. Prvo mikrovalovko so izdelali kmalu po prvi svetovni vojni, v današnji obliki pa jih poznamo od šestdesetih let.
A kot smo že zapisali, je mikrovalovka danes v pomoč predvsem za pogrevanje že kuhane hrane ali za odtaljevanje globoko zamrznjenih živil, za kuhanje pa jo uporablja le malokdo. Tudi zato, ker se ves čas pojavljajo sumi o nevarnosti vpliva žarkov na hrano. Vendar Svetovna zdravstvena organizacija zagotavlja, da je uporaba mikrovalovke povsem varna, če seveda dosledno upoštevamo navodila proizvajalca. Ima pa kuhanje v njej nekaj posebnosti, ki jih je treba vzeti v zakup. Ena od njih je, da se živilo lahko kuha neenakomerno, zlasti če ni enako debelo.
To je sporno predvsem pri mesu, pri katerem bodo debelejši kosi v notranjosti ostali surovi. Poleg tega se tekočine segrevajo drugače kot na štedilniku in dosežejo visoko temperaturo, ne da bi zavrele. Tako se nam zdi, da je na primer mleko ali čaj toplo, v resnici pa je že vrelo in se lahko opečemo. Na to moramo biti pozorni, zlasti kadar pripravljamo napitke za otroke ali dojenčke: enostavno je pogreti stekleničko, a preden jo damo otroku v roke, preverimo temperaturo tekočine in kapljico ali dve kanimo na notranji del zapestja, kjer je koža občutljiva. Previden je treba biti pri ravnanju s posodo, ki se prav tako segreje, zato tudi skodelice prijemljemo s krpo ali zaščitno rokavico, da se ne opečemo.
A to še ni vse, nekatera živila lahko v mikrovalovki raznese, na primer jajca ali neolupljen kostanj. Zato se pred uporabo res dobro poučimo, kaj spada vanjo in kaj ne.
Previdno, segreje se tudi posoda. FOTO: Richard Villalonundefined Undefi/Getty Images
A kot smo že zapisali, je mikrovalovka danes v pomoč predvsem za pogrevanje že kuhane hrane ali za odtaljevanje globoko zamrznjenih živil, za kuhanje pa jo uporablja le malokdo. Tudi zato, ker se ves čas pojavljajo sumi o nevarnosti vpliva žarkov na hrano. Vendar Svetovna zdravstvena organizacija zagotavlja, da je uporaba mikrovalovke povsem varna, če seveda dosledno upoštevamo navodila proizvajalca. Ima pa kuhanje v njej nekaj posebnosti, ki jih je treba vzeti v zakup. Ena od njih je, da se živilo lahko kuha neenakomerno, zlasti če ni enako debelo.
Pred desetletji je postala pravi hit, a ni izpodrinila štedilnika oziroma pečice.
To je sporno predvsem pri mesu, pri katerem bodo debelejši kosi v notranjosti ostali surovi. Poleg tega se tekočine segrevajo drugače kot na štedilniku in dosežejo visoko temperaturo, ne da bi zavrele. Tako se nam zdi, da je na primer mleko ali čaj toplo, v resnici pa je že vrelo in se lahko opečemo. Na to moramo biti pozorni, zlasti kadar pripravljamo napitke za otroke ali dojenčke: enostavno je pogreti stekleničko, a preden jo damo otroku v roke, preverimo temperaturo tekočine in kapljico ali dve kanimo na notranji del zapestja, kjer je koža občutljiva. Previden je treba biti pri ravnanju s posodo, ki se prav tako segreje, zato tudi skodelice prijemljemo s krpo ali zaščitno rokavico, da se ne opečemo.
A to še ni vse, nekatera živila lahko v mikrovalovki raznese, na primer jajca ali neolupljen kostanj. Zato se pred uporabo res dobro poučimo, kaj spada vanjo in kaj ne.
