ZELENICA
Za popolno trato
Ob primernem vzdrževanju je lahko vsaka zelenica lastniku v ponos.
Odpri galerijo
Mehka in čudovita
Lepa, mehka, zelena trata je čudovita na pogled in polepša okolico vsakega bivališča. Da vam bi bila res v ponos, upoštevajte nekaj napotkov za njeno nego in vzdrževanje.
Ne glede na to, koliko trave ste posejali, vedno na zelenico zaidejo tudi semena rastlin, ki kazijo celotno podobo. Ko plevel opazite, ga previdno izkopljite s celimi koreninami, da se ne bi razrasel oziroma da se na trato ne bi osula njegova semena.
Redna košnja je obvezni korak do lepo vzdrževane zelenice. Pri tem pazite na pravo višino trave: če bo po košnji prekratka, bo med njo lažje rasel plevel in bo občutljivejša za vremenske spremembe. Upoštevajte pravilo, ki se glasi, da travo za tretjino višine pokosite, ko zraste približno sedem centimetrov. Res je, da bo treba kositi pogosteje, a bilke bodo močnejše in trava, ki naj bo pred srečanjem s kosilnico popolnoma suha, gostejša.
Poskrbite, da bodo rezila kosilnice ostra, vsaj enkrat na sezono jih nabrusite. Topa ne zagotavljajo lepega reza in poškodujejo bilke, te so zato dovzetnejše za sušo, škodljivce in bolezni. Pokošeno travo lahko pustite kar na travniku: enakomerno jo razporedite, služila bo kot gnojilo. Pri kompostiranju jo posušite, šele nato z njo napolnite kompostnik.
Najboljši čas za zalivanje je zgodnje jutro. Trava je tedaj hladna, jutranje sonce pa hitro posuši kapljice na bilkah in prepreči, da bi se na njih razvila plesen ali druge bolezni. Večerno zalivanje ni priporočljivo, saj sta trava in zemlja zlasti poleti razgreti, poleg tega vlaga ostane na bilkah vso noč, s čimer se poviša tveganje bolezni.
Zalivajte izdatno, zemlja naj bo, ko zaprete škropilnik, namočena vsaj 15 centimetrov v globino. Pogostost zalivanja je odvisna od temperature zraka in količine padavin. Kadar dnevne temperature ne presegajo 20 stopinj Celzija, bo zadostovalo zalivanje na dva tedna, pri temperaturah do 25 stopinj Celzija vsakih deset dni, kadar se povzpnejo nad 25 stopinj Celzija, zalivajte enkrat, v poletni pripeki pa vsaj dvakrat na teden.
Trava za uspešno rast potrebuje hranila, zlasti dušik. Priporočljivo jo je gnojiti dvakrat na leto v času rasti, torej spomladi in poleti, ne jeseni ali pozimi, ko miruje. Če so zaplate, kjer iz kakršnega koli razloga trava ne raste, posejte dodatna semena in jih zaščitite pred pticami.
Pogosto se, zlasti na vlažnih in senčnih območjih, na trati pojavi mah. Z njim se je najbolje sprijazniti, saj trajnejša odstranitev zahteva drastične posege – trato je treba prekopati in jo ponovno zasejati. Obstajajo sicer tudi prijemi, ki ga vsaj za kratek čas preženejo.
Najbolj razširjeno je apnenje tal. Apno zmanjšuje kislost podlage in ustvari neprimerne razmere za rast mahu. Res je, da bo mah pri posipanju apna hitro propadel, a z njim tudi tiste trave, ki uspevajo v kislih tleh, in na trati bodo nastale gole zaplate, na katerih bo treba znova posejati travo. Drug način zatiranja mahu je uporaba različnih pripravkov, ki so na voljo na tržišču. Izbira je pestra, pred nakupom se pozanimajte, kateri je za vašo trato najprimernejši.
Tretja možnost je ročno odstranjevanje, ki je zlasti dobrodošlo na večjih površinah: mah s pomočjo lopate privzdignete in odstranite. Nastale bodo neporaščene zaplate, na njih posejte travo.
A, kot rečeno, vsi ti načini imajo kratkotrajen ter ne vedno pozitiven učinek. Pogosto apnenje denimo lahko povsem uniči trato. Če nimate namena zelenice obnoviti v celoti, na mah glejte kot na mehko preprogo, po kateri je prijetno hoditi z bosimi nogami.
Ne glede na to, koliko trave ste posejali, vedno na zelenico zaidejo tudi semena rastlin, ki kazijo celotno podobo. Ko plevel opazite, ga previdno izkopljite s celimi koreninami, da se ne bi razrasel oziroma da se na trato ne bi osula njegova semena.
Lepo trato zagotavlja dobro vzdrževana kosilnica z ostrimi rezili.
Redna košnja je obvezni korak do lepo vzdrževane zelenice. Pri tem pazite na pravo višino trave: če bo po košnji prekratka, bo med njo lažje rasel plevel in bo občutljivejša za vremenske spremembe. Upoštevajte pravilo, ki se glasi, da travo za tretjino višine pokosite, ko zraste približno sedem centimetrov. Res je, da bo treba kositi pogosteje, a bilke bodo močnejše in trava, ki naj bo pred srečanjem s kosilnico popolnoma suha, gostejša.
Redno odstranjujte regrat in drug plevel, ki se pojavi na trati. Fotografije: Guliver/Getty Images
Poskrbite, da bodo rezila kosilnice ostra, vsaj enkrat na sezono jih nabrusite. Topa ne zagotavljajo lepega reza in poškodujejo bilke, te so zato dovzetnejše za sušo, škodljivce in bolezni. Pokošeno travo lahko pustite kar na travniku: enakomerno jo razporedite, služila bo kot gnojilo. Pri kompostiranju jo posušite, šele nato z njo napolnite kompostnik.
Izdatno zalivanje
Najboljši čas za zalivanje je zgodnje jutro. Trava je tedaj hladna, jutranje sonce pa hitro posuši kapljice na bilkah in prepreči, da bi se na njih razvila plesen ali druge bolezni. Večerno zalivanje ni priporočljivo, saj sta trava in zemlja zlasti poleti razgreti, poleg tega vlaga ostane na bilkah vso noč, s čimer se poviša tveganje bolezni.
Mehka in čudovita
Zalivajte izdatno, zemlja naj bo, ko zaprete škropilnik, namočena vsaj 15 centimetrov v globino. Pogostost zalivanja je odvisna od temperature zraka in količine padavin. Kadar dnevne temperature ne presegajo 20 stopinj Celzija, bo zadostovalo zalivanje na dva tedna, pri temperaturah do 25 stopinj Celzija vsakih deset dni, kadar se povzpnejo nad 25 stopinj Celzija, zalivajte enkrat, v poletni pripeki pa vsaj dvakrat na teden.
Nahranite trato
Trava za uspešno rast potrebuje hranila, zlasti dušik. Priporočljivo jo je gnojiti dvakrat na leto v času rasti, torej spomladi in poleti, ne jeseni ali pozimi, ko miruje. Če so zaplate, kjer iz kakršnega koli razloga trava ne raste, posejte dodatna semena in jih zaščitite pred pticami.
Pogosto se, zlasti na vlažnih in senčnih območjih, na trati pojavi mah. Z njim se je najbolje sprijazniti, saj trajnejša odstranitev zahteva drastične posege – trato je treba prekopati in jo ponovno zasejati. Obstajajo sicer tudi prijemi, ki ga vsaj za kratek čas preženejo.
V poletni vročini trato zalivamo, najbolje zgodaj zjutraj, ko je trava hladna, jutranje sonce pa hitro posuši kapljice na bilkah.
Najbolj razširjeno je apnenje tal. Apno zmanjšuje kislost podlage in ustvari neprimerne razmere za rast mahu. Res je, da bo mah pri posipanju apna hitro propadel, a z njim tudi tiste trave, ki uspevajo v kislih tleh, in na trati bodo nastale gole zaplate, na katerih bo treba znova posejati travo. Drug način zatiranja mahu je uporaba različnih pripravkov, ki so na voljo na tržišču. Izbira je pestra, pred nakupom se pozanimajte, kateri je za vašo trato najprimernejši.
Tretja možnost je ročno odstranjevanje, ki je zlasti dobrodošlo na večjih površinah: mah s pomočjo lopate privzdignete in odstranite. Nastale bodo neporaščene zaplate, na njih posejte travo.
Redna košnja je obvezna za lepo zelenico.
A, kot rečeno, vsi ti načini imajo kratkotrajen ter ne vedno pozitiven učinek. Pogosto apnenje denimo lahko povsem uniči trato. Če nimate namena zelenice obnoviti v celoti, na mah glejte kot na mehko preprogo, po kateri je prijetno hoditi z bosimi nogami.
