Za rast potrebujejo dovolj vlage
Zadnja leta so jajčevci trend med vrtičkarji, čas za sajenje sadik je maja; gojenje je nezahtevno, radi imajo toploto, le v suši jih je treba zalivati.
Odpri galerijo
Sadimo jih sredi maja, plodove pobiramo poleti. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Jajčevci so podobno kot preostale plodovke rastline tropskih krajev, pri nas jih gojimo iz sadik. Na prosto jih namreč sadimo, ko je dovolj toplo, to je od polovice maja naprej, plodove pa začnemo pobirati poleti. Pri nas smo jih začeli gojiti šele v zadnjih letih, izkazalo se je, da dobro uspevajo, če je dovolj toplo in vlažno. V sušnih poletjih, kakršna so zadnja, jih je treba zalivati. Čeprav je rastlina trajnica, jo pri nas vzgajamo kot enoletnice, saj na prostem ne prezimi, lepi sijoči plodovi različnih barv, od temno vijolične do bele, pa so botanično gledano jagode.
Poznamo številne sorte, ki se na pogled razlikujejo predvsem po barvi in obliki plodov; ti so lahko podolgovati ali skoraj povsem okrogli. Odredimo jim dobro osončeno gredo in poskrbimo, da bo zemlja bogata s hranili. Gnojimo s kompostom, gnojem ali drugimi organskimi gnojili, med rastjo jim dodajamo fosfor in kalij: prvi ugodno vpliva na razvoj cvetov, drugi plodov. Sadimo v razmaku najmanj osemdeset centimetrov, med vrsticami pa šestdeset, odvisno od sorte.
Večina grmičkov doseže višino do sedemdeset centimetrov in nekoliko manj v širino, nekatere sorte pa zrastejo tudi do meter in pol visoko, slednje bodo potrebovale oporo. Tudi visoke sorte lahko omejimo v rasti – odščipnemo jim vrh. Kot rečeno, potrebujejo veliko vlage, zato poskrbimo za namakanje, zelo priporočljivo je zemljo okoli rastlin zastreti z listjem, slamo ali drugo organsko zastirko. Namesto tega lahko med jajčevci sadimo nizke rastline, na primer plazečo se špinačo.
Pri izbiri grede ne pozabimo na kolobar, jajčevcev ne sadimo tja, kjer so rasle plodovke, ki prav tako niso dobre sosede, kot je to običajno med sorodnicami pri rastlinah. Ne pozabimo, tudi s krompirjem je v sorodu, zato se prav tako ne marata, si pa delita škodljivca, koloradskega hrošča, za bolezni jajčevec sicer ni preveč dovzeten. Uspeval bo v sožitju z zeljem, grahom, fižolom in drugimi stročnicami, prija mu tudi družba znanih vrtnih zaščitnih rož, ognjiča, žametnice in kapucinke.
Plodove bomo pobirali poleti in vse do oktobra, saj bodo rastline sproti delale cvetove in plodove. Pobiramo čvrste plodove s sijočo lupino, če rahlo pritisnemo s prstom, se ne sme vdati. Ko se začne gubati, plod namreč zagreni.
Jajčevci so si dobro utrdili položaj v naših kuhinjah.
Večina grmičkov doseže višino do sedemdeset centimetrov in nekoliko manj v širino, nekatere sorte pa zrastejo tudi do meter in pol visoko, slednje bodo potrebovale oporo. Tudi visoke sorte lahko omejimo v rasti – odščipnemo jim vrh. Kot rečeno, potrebujejo veliko vlage, zato poskrbimo za namakanje, zelo priporočljivo je zemljo okoli rastlin zastreti z listjem, slamo ali drugo organsko zastirko. Namesto tega lahko med jajčevci sadimo nizke rastline, na primer plazečo se špinačo.
Namenimo jim dobro osončeno gredo, zemlja naj bo bogata s hranili.
Pri izbiri grede ne pozabimo na kolobar, jajčevcev ne sadimo tja, kjer so rasle plodovke, ki prav tako niso dobre sosede, kot je to običajno med sorodnicami pri rastlinah. Ne pozabimo, tudi s krompirjem je v sorodu, zato se prav tako ne marata, si pa delita škodljivca, koloradskega hrošča, za bolezni jajčevec sicer ni preveč dovzeten. Uspeval bo v sožitju z zeljem, grahom, fižolom in drugimi stročnicami, prija mu tudi družba znanih vrtnih zaščitnih rož, ognjiča, žametnice in kapucinke.
Plodove bomo pobirali poleti in vse do oktobra, saj bodo rastline sproti delale cvetove in plodove. Pobiramo čvrste plodove s sijočo lupino, če rahlo pritisnemo s prstom, se ne sme vdati. Ko se začne gubati, plod namreč zagreni.
