RAJ DOMA
Za sladka zrna in oporo fižolu
Sladko koruzo sejemo vse od aprila, zrasla in dozorela bo v dobrih dveh mesecih; zrela je, ko je sok, ki priteče iz zrnja, mlečen.
Odpri galerijo
Mlada sladka je odlična pečena ali kuhana. FOTO: Guliver/Getty Images
Koruza v zrnju se pogosto znajde na naših jedilnikih, dodajamo jo solatam, juham ali omakam, jo postrežemo kot prilogo. Običajno jo kupujemo v konzervah, ki so resda poceni, vendar jo lahko zlahka pridelamo tudi na domačem vrtu. Od aprila oziroma ko so tla ogreta na vsaj 10 stopinj, jo lahko sejemo neposredno na prosto. Da bi imeli pridelek čim dlje, jo sejemo večkrat, v razmiku enega ali dveh tednov. Doma pridelane najbrž ne bomo konzervirali, večino bomo pojedli kuhano ali pečeno v storžih. Če bo kaj viška, pa jo lahko oluščimo in spravimo v zamrzovalnik, kuhano ali surovo.
Sladka koruza je enoletna rastlina, ki bo v višino zrasla približno od metra do dveh, odvisno od sorte. Sejemo jo na stalno mesto dobra dva centimetra globoko, med semeni naj bo dobrih pet centimetrov. Ko mlade rastline zrastejo do deset centimetrov, jih redčimo na 30 centimetrov. Rada ima pognojeno zemljo, najbolje, da izberemo gredo, ki smo jo s kompostom ali hlevskim gnojem obogatili že jeseni, lahko pa uporabimo tudi kupljena organska gnojila. Med rastjo koruzo plevemo, prav tako jo je dobro osuti, kot krompir ali denimo grah, na višino do petnajst centimetrov. Tako bodo rastline bolj stabilne, saj imajo zelo plitve korenine. V suši jo je treba zalivati, zlasti začnemo zalivati, ko storži začnejo razvijati zrna. Pri koruzi pazimo na sosesko, dobro se razume s fižolom, kumarami, bučkami in melonami, ne mara pa predvsem paradižnika. Iz praktičnih razlogov jo najpogosteje sejemo poleg fižola in bučk. Fižolu bo dajala oporo, ta pa ji bo zemljo oskrboval z dušikom, ki ga koruza s pridom izkoristi. Bučke s svojim velikim listjem ščitijo zemljo pred izsušitvijo.
Koruza za vzgojo ni preveč zahtevna, je pa občutljiva za nekaj bolezni, ogrožajo jo nekateri škodljivci. Predvsem jo rad napade koruzni hrošč, ki ga precej uspešno odganja že vonj žametnice, ki jo posadimo v bližino.
Od bolezni omenimo rjo in snetljivost, ki jo prepoznamo po velikih sivih bulah. Proti snetljivosti ni zdravila, rastline je treba odstraniti z vrta in uničiti, najbolje jih je sežgati, da preprečimo širjenje okužbe. Kot smo zapisali, bo koruza dozorela v dobrih dveh mesecih, zrelost pa preverimo na nekaj načinov. S storža previdno razpremo zgornje liste in s prstom pritisnemo na zrnje, tako da iz njih priteče sok. Če je ta mlečen, je koruza zrela, če je voden, jo pustimo še nekaj časa. Zrelost se kaže tudi v barvi laskov, ko ti začnejo rumeneti, jo lahko oberemo.
Sladka koruza je enoletna rastlina, ki bo v višino zrasla približno od metra do dveh, odvisno od sorte. Sejemo jo na stalno mesto dobra dva centimetra globoko, med semeni naj bo dobrih pet centimetrov. Ko mlade rastline zrastejo do deset centimetrov, jih redčimo na 30 centimetrov. Rada ima pognojeno zemljo, najbolje, da izberemo gredo, ki smo jo s kompostom ali hlevskim gnojem obogatili že jeseni, lahko pa uporabimo tudi kupljena organska gnojila. Med rastjo koruzo plevemo, prav tako jo je dobro osuti, kot krompir ali denimo grah, na višino do petnajst centimetrov. Tako bodo rastline bolj stabilne, saj imajo zelo plitve korenine. V suši jo je treba zalivati, zlasti začnemo zalivati, ko storži začnejo razvijati zrna. Pri koruzi pazimo na sosesko, dobro se razume s fižolom, kumarami, bučkami in melonami, ne mara pa predvsem paradižnika. Iz praktičnih razlogov jo najpogosteje sejemo poleg fižola in bučk. Fižolu bo dajala oporo, ta pa ji bo zemljo oskrboval z dušikom, ki ga koruza s pridom izkoristi. Bučke s svojim velikim listjem ščitijo zemljo pred izsušitvijo.
Koruza za vzgojo ni preveč zahtevna, je pa občutljiva za nekaj bolezni, ogrožajo jo nekateri škodljivci. Predvsem jo rad napade koruzni hrošč, ki ga precej uspešno odganja že vonj žametnice, ki jo posadimo v bližino.
Od bolezni omenimo rjo in snetljivost, ki jo prepoznamo po velikih sivih bulah. Proti snetljivosti ni zdravila, rastline je treba odstraniti z vrta in uničiti, najbolje jih je sežgati, da preprečimo širjenje okužbe. Kot smo zapisali, bo koruza dozorela v dobrih dveh mesecih, zrelost pa preverimo na nekaj načinov. S storža previdno razpremo zgornje liste in s prstom pritisnemo na zrnje, tako da iz njih priteče sok. Če je ta mlečen, je koruza zrela, če je voden, jo pustimo še nekaj časa. Zrelost se kaže tudi v barvi laskov, ko ti začnejo rumeneti, jo lahko oberemo.
