Za srečo in dobro energijo
Skoraj vsaka družina ima svojo praznično tradicijo. Prenaša se iz roda v rod in daje občutek povezanosti s predniki, posamezne generacije pa dodajo kaj čisto svojega. Seveda pa je tudi veliko običajev, ki so značilni za posamezno ljudstvo oziroma državo.
V Sloveniji denimo radi novo leto pozdravimo z ognjemetom in trkanjem s kozarci. Tradicionalno je v njih penina, nič pa seveda ni narobe, če izberemo katero drugo pijačo. Trkanje s kozarci je bilo v zgodovini močno povezano z vero v nadnaravne sile. Prepričani so bili, da so v alkoholu zli duhovi, ki človeku škodujejo in jih je bilo seveda treba odgnati. Verjeli so, da zle sile odganja zvok, ki ga povzroča trkanje s kozarci.
Veliko družin najdaljšo noč v letu preživi pred televizijskimi sprejemniki ob gledanju silvestrskih oddaj ali ob poslušanju prazničnih viž, ob katerih tudi tiste, ki niso navdušeni plesalci, zasrbijo pete in se vsaj na to posebno noč zavrtijo s svojimi najdražjimi. Tradicionalno se Slovenci na silvestrovo radi nekoliko bolj slavnostno uredimo, četudi ga preživljamo doma v krogu najožje družine.
Gre pač za poseben trenutek, prihaja novo leto, nova energija, nove priložnosti in treba jih je primerno pričakati in sprejeti. Mnogi verjamejo tudi, da jim bo v novem letu srečo, predvsem v ljubezni, prineslo rdeče spodnje perilo, ki ga oblečejo na silvestrovo. Radi sprejemamo tudi novoletne zaobljube, za katere se je sicer že večkrat izkazalo, da so zgolj pobožne želje ali pa preveč radikalne, da bi se jih bilo mogoče držati dlje kot nekaj tednov.
V mnogo družinah pa je silvestrovo še posebno velik dogodek za otroke, saj je to edina noč v letu, ko lahko dolgo ostanejo pokonci.
Kako pa novo leto pričakajo drugod po svetu? V večini zahodnih dežel podobno kot pri nas, v Ekvadorju pa je denimo navada, da na silvestrovo zažgejo ptičje strašilo, ki ga izdelajo posebej za ta dogodek. Običajno je lutka napolnjena s časopisnim papirjem, Ekvadorci pa verjamejo, da bodo tako pregnali vse slabo, kar se je zgodilo v zadnjih 12 mesecih, ter novo leto začeli na novo in z novo energijo.
Na Filipinih ne sme manjkati okroglih reči, denimo kovancev, žog in grozdja.
Na Danskem pa se na enega njihovih običajev, ki naj bi jim prinesel srečo, pripravljajo kar vse leto. Ves ta čas namreč zbirajo krožnike, ki jih nato razbijejo pred vhodnimi vrati bližnjih. Po nekaterih italijanskih mestih medtem skozi okno mečejo stare blazine, odeje in druge mehke predmete, da bi naredili prostor za novo energijo. Tudi v Argentini na silvestrovo mečejo stvari skozi okna, v tem primeru stare dokumente, račune in podobno, ki so jih prej zmleli ali raztrgali, da so drobni listki videti kot oblaki konfetov.
Če pri nas velja, da srečo prinaša zgolj rdeče spodnje perilo, pa v Mehiki, Boliviji in Braziliji verjamejo, da je od barve odvisno področje, na katerem jih bo obiskala sreča. Rdeča predstavlja ljubezen, medtem ko naj tisti, ki si želijo več denarja, raje izberejo rumeno. V Romuniji pa kmetje večji del zadnje noči v letu preživijo v hlevu. Tam se pogovarjajo z živalmi, če jim te tudi odgovorijo, pa naj bi jim to v novem letu prineslo srečo.
Marsikje na silvestrovo skozi okno mečejo različne reči, ki so se nakopičile v iztekajočem se letu.
Na Filipinih noč iz starega leta v novo ne sme miniti brez okroglih reči. Domačini se obdajo z žogami, kovanci, grozdjem in preostalim, kar najdejo v hiši, saj verjamejo, da jim bodo okrogle reči prinesle srečo in bogastvo. Grozdje je zelo pomembno tudi v Kolumbiji. Tam mora vsak, ko ura odbije polnoč, pojesti 12 grozdnih jagod za srečo v vsakem od 12 mesecev.
