Za vsako bolezen rož'ca raste

Bohinj je najbolj pisan in barvit tik pred poletjem, ko vsa paleta živih barv prekrije travnike, v gorah pa se zdi, da so zacvetele še skale. Prav v tem času tam prirejajo že 14. mednarodni festival alpskega cvetja. Začel se je 23. maja, končal se bo 7. junija. Rdeča nit letošnjega festivala je Za vsako bolezen rož’ca raste. S preselitvijo v digitalno dimenzijo bodo ljubiteljem narave vsaj na ta način v domove prinesli nekaj veselja, spokojnosti in mogoče celo novega znanja, ob tem pa upajo, da bodo tisti, ki bodo dogajanje spremljali prek spleta, našli navdih za ponovni obisk Bohinja in okolice.

Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus pravi, da so posneli različne prispevke in dogodke: »Pripravljamo 17 dogodkov. Struktura festivala je postavljena enako kot prejšnja leta, pripravili smo predavanja, delavnice in botanične vodene ture. Nekaj dogodkov, na primer tržnica, bo tudi v živo. V 17 dneh bomo vsak dan gostom oziroma gledalcem prek spleta ponudili eno doživetje festivala na drugačen način, hkrati bo to neke vrste priprava na poletno sezono, s katero želimo pokazati ljudem, da smo tu in da narava sama po sebi ni utrpela posledic koronavirusa.«
 

Majhno območje, veliko bogastvo

»Čeprav sem goro Triglav že več kot enkrat skoraj docela zavzel, prav tako njeno okolico, si vendar ne morem domišljati, da mi je prišla kaj več kot komaj tretjina tamkajšnjih redkih rastlin pred oči. Zakaj moji opravki mi niso omogočali kaj več kot samo kratek čas tamkaj bivati. O, kolikokrat sem si želel, da bi tu leto dni bival kot pastir, da bi mogel to s cvetkami bogato pokrajino večkrat prehoditi! Koliko redkih rastlin, ki mi sicer ne bodo prišle pred oči, bi mogel tamkaj odkriti! To mogočno in visoko gorovje ima množico različnih klim, zato se nahajajo tam tako raznovrstne rastline. Oni del, ki je obrnjen proti morju, vedno obseva vroče sonce. Nasprotno pa severna plat nima skoraj nič sonca v tesnih dolinah …« je o botaničnem bogastvu bohinjskih gora navdušeno pisal Bretonec Balthasar Hacquet (1739 ali 1740–1815), znameniti naravoslovec, popotnik in raziskovalec, v svojem delu Oryctographia Carniolica, ki je v treh delih izšlo v Leipzigu v obdobju 1778–1789.


Triglava, najvišje gore v Julijskih Alpah, se je loteval iz Bohinja. Temeljito je raziskal bohinjske gore. Očaran in navdušen je bil nad bogatim, raznovrstnim rastlinjem, ki ga je odkrival na svojih turah po okolici.

V resnici se lahko le malo katero območje v Alpah pohvali s tako raznolikim rastlinstvom. Bližina Sredozemlja se kaže v toploljubni vegetaciji južnih pobočij Spodnjih bohinjskih gora in Pršivca; na razmeroma majhnem prostoru imamo opraviti z zelo različnimi višinskimi pasovi vse tja do najvišjih vrhov, ki segajo daleč nad gozdno mejo; prostrani gozdovi, travniki in senožeti ter raznovrstna mokrišča – od obrežja Bohinjskega jezera do visokih barij.


Res, na razmeroma majhnem in lahko dostopnem območju je strnjeno pravo bogastvo rastlinstva, ki pozornemu ljubitelju narave omogoča nepozabna doživetja, lepote in spoznanja,« še sporočajo iz Bohinja. Kjer je obilica cvetja, so tudi metulji in čebele. Bohinj z okolico je čudovito območje za opazovanje metuljev, ki obletavajo cvetove.