KOZARCI
Za vsako pijačo posebni kozarci?
Če bi se strogo držali pravil glede izbire kozarcev za različne pijače, bi nam zmanjkalo prostora v omari.
Odpri galerijo
Pivo je najbolje piti iz vrčka z ročajem, saj s tem, ko kozarec držimo v roki, pijačo segrevamo.
V nekaj desetletjih se je kultura pitja močno spremenila. Srednje in starejše generacije se spomnijo, da je bilo povsem običajno pitje vode, vina, sokov, mleka in drugih pijač iz majhnih, dva- ali tridecilitrskih emajliranih lončkov, še starejši so pili iz lončenih.
Emajlirani so bili lepi, beli ali barvni, okrašeni s pikami in temnim robom, še danes jih lahko kupimo, a uporabljamo jih predvsem za gretje mleka ali čaja, vino iz njih pa se nikakor ne prileže. Pozneje so prišli na trg plastični kozarci vseh velikosti, v katere so na veselicah točili pivo in špricarje, pa tudi doma so bili priljubljeni, zlasti za kak piknik. Potem smo se naučili, da večina pijač najbolj prija, če jih uživamo iz steklenih kozarcev, proizvajalci pa so začeli kar tekmovati v izdelavi modelov za različne priložnosti. Zdaj jih je toliko, da smo pri izbiri že v zadregi.
Če bi hoteli povsem zadostiti pravilom, bi samo za vina morali imeti pet ali šest kompletov, potem pa še za žgane pijače, pivo pa seveda sokove ... Ker pa večina doma vendarle nima bara in zalog pijač kot v gostilni, bo povsem dovolj, če se v vitrini znajde pet kompletov.
Začnimo z brezalkoholnimi pijačami. Za te izberemo navadne nizke ali visoke kozarce brez pecljev, prostornine dva ali tri decilitre. Lahko so gladki, vzorčasti, s takimi ai drugačnimi robovi, povsem ravni ali malce trebušasti, to je stvar okusa. Iz njih pijemo tudi hladni čaj, gazirane pijače, mleko. V skrajni sili v njih postrežemo tudi pivo. To je bolje točiti v vrčke z ročajem ali trebušaste kozarce s pecljem, saj s tem, ko držimo kozarec v roki, po nepotrebnem segrevamo pijačo. Vrčki običajno merijo dva ali tri decilitre ali pol litra, kupimo pa lahko tudi takšne brez pecljev.
Žgane pijače točimo v različnih kozarcih, priljubljeni so majhni, ki jim pravimo šilce in imajo prostornino 0,3 ali 0,5 decilitra. Za žganja in likerje so primerni tudi nizki, tako imenovani cilindrični kozarci prostornine dva ali tri decilitre, ki pa jih seveda napolnimo samo za prst ali dva. Vanje točimo tudi pijače, ki jih strežemo z ledom. Za konjak najbrž vsi vemo, da ga strežemo v nizkih, trebušastih pecljatih kozarcih, iz njih pa lahko pijemo tudi viski in sadna žganja, če želimo, da polno razvijejo svoj vonj.
Posebna zgodba so vinski kozarci, za katere velja osnovno pravilo, da so pecljati, visoki in balonasti. Za bela imajo manjši volumen kot za rdeča, za peneča se pa so nekoliko ožji. Potemtakem bi potrebovali vsaj tri vrste vinskih kozarcev, lahko pa naredimo kompromis in kupimo nevtralne, v katerih lahko strežemo vse troje.
Ne glede na to, kakšne izberemo, pomembno je, kako jih pomivamo in negujemo, če želimo, da nam bodo služili dlje. Dejstvo je, da jih je najbolje pomivati ročno, z blago raztopino detergenta, jih takoj sprati s toplo tekočo vodo in obrisati z mehko krpo, ki ne pušča muck. Pogosto pomivanje v stroju bo na njih pustilo nepopravljive sledi, najprej bomo opazili drobne madeže, sčasoma pa bo celotna površina motna. Tako poškodovanih kozarcev ni več mogoče dobro pomiti, niti na roke, in jih je preprosto treba zavreči.
Z vini je največ opravka.
Emajlirani so bili lepi, beli ali barvni, okrašeni s pikami in temnim robom, še danes jih lahko kupimo, a uporabljamo jih predvsem za gretje mleka ali čaja, vino iz njih pa se nikakor ne prileže. Pozneje so prišli na trg plastični kozarci vseh velikosti, v katere so na veselicah točili pivo in špricarje, pa tudi doma so bili priljubljeni, zlasti za kak piknik. Potem smo se naučili, da večina pijač najbolj prija, če jih uživamo iz steklenih kozarcev, proizvajalci pa so začeli kar tekmovati v izdelavi modelov za različne priložnosti. Zdaj jih je toliko, da smo pri izbiri že v zadregi.
Če bi hoteli povsem zadostiti pravilom, bi samo za vina morali imeti pet ali šest kompletov, potem pa še za žgane pijače, pivo pa seveda sokove ... Ker pa večina doma vendarle nima bara in zalog pijač kot v gostilni, bo povsem dovolj, če se v vitrini znajde pet kompletov.
Začnimo z brezalkoholnimi pijačami. Za te izberemo navadne nizke ali visoke kozarce brez pecljev, prostornine dva ali tri decilitre. Lahko so gladki, vzorčasti, s takimi ai drugačnimi robovi, povsem ravni ali malce trebušasti, to je stvar okusa. Iz njih pijemo tudi hladni čaj, gazirane pijače, mleko. V skrajni sili v njih postrežemo tudi pivo. To je bolje točiti v vrčke z ročajem ali trebušaste kozarce s pecljem, saj s tem, ko držimo kozarec v roki, po nepotrebnem segrevamo pijačo. Vrčki običajno merijo dva ali tri decilitre ali pol litra, kupimo pa lahko tudi takšne brez pecljev.
Za sveto imejmo le eno: nikoli nobene pijače, ne alkoholne ne brezalkoholne, ne strežemo v plastiki.
Žgane pijače točimo v različnih kozarcih, priljubljeni so majhni, ki jim pravimo šilce in imajo prostornino 0,3 ali 0,5 decilitra. Za žganja in likerje so primerni tudi nizki, tako imenovani cilindrični kozarci prostornine dva ali tri decilitre, ki pa jih seveda napolnimo samo za prst ali dva. Vanje točimo tudi pijače, ki jih strežemo z ledom. Za konjak najbrž vsi vemo, da ga strežemo v nizkih, trebušastih pecljatih kozarcih, iz njih pa lahko pijemo tudi viski in sadna žganja, če želimo, da polno razvijejo svoj vonj.
Posebna zgodba so vinski kozarci, za katere velja osnovno pravilo, da so pecljati, visoki in balonasti. Za bela imajo manjši volumen kot za rdeča, za peneča se pa so nekoliko ožji. Potemtakem bi potrebovali vsaj tri vrste vinskih kozarcev, lahko pa naredimo kompromis in kupimo nevtralne, v katerih lahko strežemo vse troje.
Tudi sokovi si zaslužijo primerne.
Ne glede na to, kakšne izberemo, pomembno je, kako jih pomivamo in negujemo, če želimo, da nam bodo služili dlje. Dejstvo je, da jih je najbolje pomivati ročno, z blago raztopino detergenta, jih takoj sprati s toplo tekočo vodo in obrisati z mehko krpo, ki ne pušča muck. Pogosto pomivanje v stroju bo na njih pustilo nepopravljive sledi, najprej bomo opazili drobne madeže, sčasoma pa bo celotna površina motna. Tako poškodovanih kozarcev ni več mogoče dobro pomiti, niti na roke, in jih je preprosto treba zavreči.
