Za zeleni božič
Božično žito, božične zvezde, božični kaktusi, amarilisi in bodike so rastline, brez katerih si poleg praznično okrašene smrečice, seveda, težko predstavljamo praznike. Še posebno ljubko je žito, ki ga, če želimo, da bo s svojo živahno zeleno barvo okenske police in mize krasilo ravno na praznike, posejemo najpozneje 13. decembra, ko goduje sveta Lucija. V stanovanjih običajno vzklije v nekaj dneh, zato omenjeni datum ni prepozen, lahko pa za vsak primer nekoliko pohitimo in ga posejemo že jutri, na god svete Barbare, ali na Marijin praznik 8. decembra.
Če bomo pohiteli, je treba paziti le, da ne bo žito v pretoplem prostoru, saj v tem primeru najverjetneje ne bo dočakalo novega leta, kaj šele Svetih treh kraljev ali svečenice, kot veleva tradicija. Ker bo na toplem hitreje pognalo, bo namreč tudi hitreje propadlo. Življenjsko dobo mu lahko nekoliko podaljšamo z rednim rezanjem, ki se ga lotimo vsakič, ko opazimo, da so bilke predolge in se začnejo upogibati, na vrhu pa dobijo špičke, podobne tistim na laseh, ki že nekaj časa niso videli frizerja. Brez strahu jih skrajšamo tudi za nekaj centimetrov, hitro bodo spet zrasle.
Božično žito lahko posejemo tako rekoč kamor koli. Raslo bo v žagovini, celo v vati, pa seveda zemlji, da je le nekje, od koder lahko črpa vodo. Pri zalivanju moramo biti pozorni, da ne pretiravamo, saj lahko semena splesnijo, po drugi strani pa se, še posebno ko še niso vzklila, ne smejo povsem posušiti. Najbolje bo, da jih škropimo, namesto da bi jih zalivali, ter tako skrbimo, da bodo vedno vlažna, ne pa mokra. Božično žito posejemo v steklene posode ali cvetlične lončke, ki jih okrasimo s pentljo ali drugimi dodatki, v sredino lončka vtaknemo tanko in visoko svečo ali pa posodico z žitom postavimo v sredino venčka, tudi adventnega. Še posebno zabavni so možici, ki imajo namesto las žito. Izdelamo jih lahko sami.
Sveta Lucija ima po izročilu posebno moč, s katero naj bi zimskemu soncu povrnila moč, da bi ogrelo zamrznjeno zemljo, iz nje pa bi vzklile nove rastline, zato je njen god eden od dni, ko se seje božično žito. Nekoč je še veljalo, da bo naslednje leto pridelek obilnejši, če bo konec leta oziroma do božiča v hiši pognalo mlado žito.
Potrebujemo kos tankih hlačnih nogavic kožne barve, žagovino, božično žito in po želji dodatke, kot so oči, metuljček, rutica, iz barvnega papirja lahko izrežemo usta in ušesa ali pa jih na nogavico zgolj narišemo. Najlažje so bomo izdelave možica lotili, če nogavico po dolgem prerežemo in razpremo, nato pa nanjo najprej na gosto nasujemo žito, po njem potresemo žagovino in vse skupaj previdno oblikujemo v kroglo. Vogale nogavice privzdignemo, močno stisnemo, da dobimo kompaktno kroglo, in na vrhu trdno zavežemo.
Če bomo pohiteli, je treba paziti le, da žito ne bo v pretoplem prostoru, saj v tem primeru najverjetneje ne bo dočakalo novega leta.
Pazimo, da je žito, ko možiclja obrnemo, na vrhu in bo raslo proti nebu, enako kot lasje. Glavo postavimo v primerno posodico ali podstavek ter izdelamo še obraz, torej prilepimo oči, usta, ušesa, na predel, kjer naj bi bil vrat, privežemo metuljčka ali rutico in podobno. Na enak način lahko izdelamo ježka, zelo podobne oblike je tudi miška, le da nogavico z žagovino in žitom oblikujemo drugače, namesto ust pa na nanjo pritrdimo smrček, miši še velika ušesa in brčice.