SKRB ZA OKOLJE
Zabavna ekologija
Otrokom je dobro že zgodaj približati skrb za okolje, sem spada tudi ločevanje odpadkov.
Odpri galerijo
Nekega dne bomo otrokom predali ključe našega planeta in le od nas je odvisno, kako bodo z njim ravnali. Zato je še posebno pomembno, da jih od mladih nog navajamo na skrb za okolje, sestavni del katere je tudi ločevanje odpadkov. Kot sicer je tudi v tem primeru zgled tisti, ki vleče. Če otrokom dopovedujemo, da je treba embalažo metati v poseben koš, sami pa tega ne počnemo, bo vse zaman.
Zato se ločevanja lotimo z najmlajšimi, naj sodelujejo, pojasnimo jim, zakaj so biorazgradljive vrečke in tiste za večkratno uporabo boljše kot plastične, poglejmo si skupaj kakšno risanko ali dokumentarni film, primeren njihovi starosti, ko bodo po svojih močeh sodelovali pri pripravi obrokov, se bodo naučili, kako zmanjšati količino bioloških odpadkov, da vse skupaj ne bo preveč zapleteno ali dolgočasno, pa jim skrb za okolje približajmo ob igri.
Da se odpadni papir v prsti res razgradi, iz njega pa zraste novo življenje, jim pokažemo z enostavnim trikom. V multipraktiku zmeljemo koščke papirja, ki smo jih čez noč namakali v vodi. Namočen papir stresemo v blender, ki ga do polovice napolnimo z vodo, in zmeljemo v gladko in precej redko maso. Po ravnem pekaču razprostremo gazo in nanjo vlijemo mešanico vode in papirja.
Poravnamo v krog, ki naj bo velik kot cvetlični lonček, v katerega bomo papir pozneje položili. Po razmočenem papirju razporedimo semena najljubše rastline, jih nekoliko potapkamo ter vse skupaj, z gazo vred, prestavimo na brisačo, ki bo vpila odvečno vodo. Ko se je krog nekoliko osušil, ga prestavimo na papir za peko in pustimo, da se povsem posuši. Suh papir s semeni zakopljemo v zemljo v cvetlični lonček in kmalu bodo na plan pokukale rastlinice. Enako izdelamo recikliran papir, le da na koncu ne dodamo semen. Če mu med blendanjem dodamo nekaj kapljic barv za živila in nato še enkrat dobro premešamo, dobimo recikliran kolaž papir, s katerim lahko znova ustvarjamo.
Zabavna aktivnost za otroke je tudi izdelovanje igrač iz odpadkov. Naj nekaj časa zbirajo plastenke, pločevinke, škatle, rolice toaletnega papirja in drugo, kar bi sicer zavrgli, nato pa iz teh reči sestavijo denimo robota, pustne kostume, čoln, trdnjavo, letalo. Tako bodo spoznali, da nekaterih reči ni treba vedno zavreči, saj jim lahko z malo domišljije omogočimo novo življenje.
Zanimiv poskus izvedemo, če imamo vrt. Izberemo prazen prostor in v zemljo zakopljemo plastično in papirnato vrečko, mesti označimo, da ju bomo lahko našli, nato pa čez 14 dni, en mesec in tako dalje hodimo preverjat, ali sta vrečki še tam. Kmalu bodo otroci opazili, da papirnata vrečka izginja, medtem ko je plastična še vedno na svojem mestu, kar pomeni, da jo narava zavrača. Nekoliko starejšim otrokom lahko pripravimo izziv, in sicer morajo pred družinskim izletom pripraviti malico, pri čemer pa morajo poskrbeti za čim manj odpadkov ter uporabiti le do okolja prijazne reči.
Za manj bioloških odpadkov lahko denimo poskrbijo tako, da zelenjave in sadja, kjer je to mogoče, seveda, ne olupijo, temveč vse le temeljito umijejo, če imajo navado kruhu odstraniti skorjo, naj jo tokrat raje pustijo, sendviče spravijo v papirnate ali razgradljive vrečke, namesto pijače v tetrapaku pa v steklenico nalijejo čaj ali sok, ki so ga iz sirupa in vode pripravili sami. Plastične slamice, krožnike in kozarce zamenjajo s papirnatimi in podobno.
Skrb za okolje jim približajmo ob igri.
Zato se ločevanja lotimo z najmlajšimi, naj sodelujejo, pojasnimo jim, zakaj so biorazgradljive vrečke in tiste za večkratno uporabo boljše kot plastične, poglejmo si skupaj kakšno risanko ali dokumentarni film, primeren njihovi starosti, ko bodo po svojih močeh sodelovali pri pripravi obrokov, se bodo naučili, kako zmanjšati količino bioloških odpadkov, da vse skupaj ne bo preveč zapleteno ali dolgočasno, pa jim skrb za okolje približajmo ob igri.
Recikliran kolaž papir
Da se odpadni papir v prsti res razgradi, iz njega pa zraste novo življenje, jim pokažemo z enostavnim trikom. V multipraktiku zmeljemo koščke papirja, ki smo jih čez noč namakali v vodi. Namočen papir stresemo v blender, ki ga do polovice napolnimo z vodo, in zmeljemo v gladko in precej redko maso. Po ravnem pekaču razprostremo gazo in nanjo vlijemo mešanico vode in papirja.
Če otrokom dopovedujemo, da je treba denimo embalažo metati v poseben koš, sami pa tega ne počnemo, bo vse zaman.
Poravnamo v krog, ki naj bo velik kot cvetlični lonček, v katerega bomo papir pozneje položili. Po razmočenem papirju razporedimo semena najljubše rastline, jih nekoliko potapkamo ter vse skupaj, z gazo vred, prestavimo na brisačo, ki bo vpila odvečno vodo. Ko se je krog nekoliko osušil, ga prestavimo na papir za peko in pustimo, da se povsem posuši. Suh papir s semeni zakopljemo v zemljo v cvetlični lonček in kmalu bodo na plan pokukale rastlinice. Enako izdelamo recikliran papir, le da na koncu ne dodamo semen. Če mu med blendanjem dodamo nekaj kapljic barv za živila in nato še enkrat dobro premešamo, dobimo recikliran kolaž papir, s katerim lahko znova ustvarjamo.
Do okolja prijazna malica
Zabavna aktivnost za otroke je tudi izdelovanje igrač iz odpadkov. Naj nekaj časa zbirajo plastenke, pločevinke, škatle, rolice toaletnega papirja in drugo, kar bi sicer zavrgli, nato pa iz teh reči sestavijo denimo robota, pustne kostume, čoln, trdnjavo, letalo. Tako bodo spoznali, da nekaterih reči ni treba vedno zavreči, saj jim lahko z malo domišljije omogočimo novo življenje.
Zanimiv poskus izvedemo, če imamo vrt. Izberemo prazen prostor in v zemljo zakopljemo plastično in papirnato vrečko, mesti označimo, da ju bomo lahko našli, nato pa čez 14 dni, en mesec in tako dalje hodimo preverjat, ali sta vrečki še tam. Kmalu bodo otroci opazili, da papirnata vrečka izginja, medtem ko je plastična še vedno na svojem mestu, kar pomeni, da jo narava zavrača. Nekoliko starejšim otrokom lahko pripravimo izziv, in sicer morajo pred družinskim izletom pripraviti malico, pri čemer pa morajo poskrbeti za čim manj odpadkov ter uporabiti le do okolja prijazne reči.
Na vrtu zakopljemo plastično in papirnato vrečko in hodimo opazovat, katera bo prej izginila.
Za manj bioloških odpadkov lahko denimo poskrbijo tako, da zelenjave in sadja, kjer je to mogoče, seveda, ne olupijo, temveč vse le temeljito umijejo, če imajo navado kruhu odstraniti skorjo, naj jo tokrat raje pustijo, sendviče spravijo v papirnate ali razgradljive vrečke, namesto pijače v tetrapaku pa v steklenico nalijejo čaj ali sok, ki so ga iz sirupa in vode pripravili sami. Plastične slamice, krožnike in kozarce zamenjajo s papirnatimi in podobno.