Zabavni fordek

Fordova fiesta je še vedno eden najbolje prodajanih avtomobilov v Evropi, pa čeprav so v zadnjih letih tudi v njen razred ostro zarezali kompaktni suvi in križanci. Pri nas sicer ni v vrhu prodaje, a je bila vselej prisotna in cenjena zaradi svojih voznih lastnosti, predvsem lege na cesti in vodljivosti.

Hibridizacija

Pri Fordu se poslavljajo od klasičnih hibridov z brezstopenjskimi menjalniki in tulečimi motorji (na voljo so le za kugo in odhajajočega mondea) in se bolj posvečajo priključnim in blagim hibridom. In med slednje spada tudi fiesta sedme generacije, ki smo jo dobili na redakcijski test. Gre za že znani motor ecoboost, le da litrskemu turbobencinarju s 125 KM po potrebi pomaga elektromotor v obliki generatorja/zaganjalnika, ki prispeva dodatnih 30 Nm navora, s čimer avto nekoliko odločneje pospešuje. In to tudi tedaj, ko je malce bolj otovorjen.


Fiesta s takšno motorno navezo porabi nekaj čez pet litrov bencina na sto kilometrov, kar še zdaleč ni slabo, je pa res, da je treba imeti nežno nogo in vztrajati v varčnem načinu vožnje, ko se motor po potrebi izklaplja, avto pa za kratek čas zajadra. Realnejša je poraba okoli šestih litrov, a z malo bolj dinamično vožnjo, še posebno v športnem programu, kjer motor postane opazno bolj živahen. Baterija je majhna, polni pa se le z regeneracijo pri zaviranju, tako da je električna pomoč bolj omejena.

Umirjen videz

Vizualno je fiesta precej zadržana. Sprednja maska je tipično novofordovska, drugače pa je avto sicer čisto lepo oblikovan, a nikjer ne preseneča ali razburja. Drznejši in agresivnejši dizajn so namenili pumi, ki je malce večja in veliko dražja. Prednja sedeža sta udobna in v paketu titanium tudi nekoliko bolj športno školjkasta.


Voznikovo okolje je urejeno in funkcionalno, volan je odziven in natančen, ročica menjalnika ima razmeroma kratke hode, le za moje roke nekoliko majhen vrh prestavne ročice me je malce motil. Zadaj ni ravno veliko prostora, a za otroke dovolj, prtljažnik z dobrimi tristo litri pa je čisto solidno velik za ta razred.

Zvrhan koš opreme

Testna fiesta je bila že serijsko dobro opremljena, imela pa je še za slabe tri tisočake dodatkov, med katerimi sta bila tudi infozabavni sistem sync 3 in komplet ozvočenja Bang & Olufsen, ki je poskrbel za odličen in močan zvok, nadvse primeren imenu avtomobila (zabava!). Manjkalo ni niti nekaj asistenčnih sistemov, kot so tempomat s prilagodljivim omejevalnikom hitrosti, sistem za ohranjanje smeri in opozarjanje na nenamerno menjavo voznega pasu, medtem ko je imel avto parkirne senzorje le zadaj. Človek se hitro navadi tudi tistih prednjih ...


Tole fiesto je bilo prav zabavno voziti, le na zvok trivaljnika se je treba malce privaditi. A spomnila me je na mladost, ko sva se s prijateljem s fiesto tretje generacije (od njegove mame, jasno) vozila v Portorož in veselo nabijala glasbo.