JESEN
Zabavni jesenski gozdovi in travniki
Jesen že trka na vrata, z njo vred pa tudi pisana narava, ki kar vabi, da jo obiščemo; gozdovi in travniki ponujajo nešteto možnosti za igro, tudi takšno, skozi katero bo otrok razvijal različne (senzorne, gibalne ...) sposobnosti.
Odpri galerijo
Izleti v naravo so že sami po sebi dogodivščina, a zakaj jih ne bi začinili še z dodatno zabavo. Poiskali smo nekaj idej za igre, ki se jih lahko igrate z otroki v jesenskem gozdu.
Jesenski travniki in gozdovi so polni barv, ki jih lahko izkoristimo za igro. Otroku predlagamo, naj med potjo po naravi zbira cvetje, plodove in liste v eni, na primer rumeni barvi. Tako preusmerimo njegovo pozornost in ga zaposlimo, da se mu pot ne bo zdela preveč dolgočasna ali predolga. Namesto barv lahko iščejo liste podobne oblike.
Starejši otroci lahko nabirajo liste različnih oblik in nato doma v knjigah oziroma na spletu poiščejo, kateremu drevesu pripada posamezen list. Če je otrok več, lahko tekmujejo, kdo jih bo poimenoval več. Igro barv se lahko z večjimi otroki gremo s pomočjo fotoaparata (telefona). Na poti po gozdu naj fotografirajo čim več narave v določeni barvi (na primer rdeči).
S kupčkanjem listov (pometanjem oziroma zbiranjem suhega listja na kup) lahko na travniku ali potki narišemo domišljijske gradove, gusarske ladje ali kar koli je našemu otroku zanimivo. Z listnim kupom lahko ustvarimo ovire, ki jih mora premagovati. Če imamo dovolj časa, mu lahko izrišemo na tleh labirint, iz katerega naj poišče pravo pot. Če nimate dovolj domišljije, si pomagajte s skico labirinta iz kake ugankarske knjižice ali revije. Tovrstna zabava je primerna za malčke in predšolske otroke.
Na ta način bodo razvili sposobnost reševanja problemov in kritičnega razmišljanja, ko se bodo znašli na koncu poti, ki ne pelje nikamor. Če gre otrok kar prek ovire, kjer bi se moral obrniti, ne skrbite, to je del učnega procesa in sčasoma bo to počel vedno redkeje. Pomembno je, da ste z njim na svežem zraku in se zabavate.
Že zgoraj omenjeno premagovanje ovir je odlična zabava za energije polne otroke, še posebno pa se obnese na domačem vrtu oziroma dvorišču. Tja namreč lahko prinesete vse mogoče pripomočke, iz katerih naredite ovire – stole, žoge, plastične palice (na primer tiste od igralnega šotora), napihljive obroče in blazine.
Izdelajte ovire, ki jih je treba preskakovati, in takšne, pod katerimi se je treba splaziti. Če igra več otrok, lahko igro začinite z merjenjem časa, v katerem posamezni otrok pride od starta do cilja. Z malce spretnosti in domišljije boste igro ovir lahko postavili tudi na kakem gozdnem travniku.
Z večjo skupino otrok se lahko igramo igro streha, voda, hrana. Razdelimo jo na dve skupini, ena so živali, druga drevesa. Živali potrebujejo za življenje streho, vodo ali hrano, drevesa pa jim dajejo eno, drugo ali tretje. Žival pokaže, da potrebuje streho tako, da z dlanmi sestavi strešico nad glavo. Da potrebuje vodo, pokaže tako, da dlan stisne v pest in si jo postavi pred usta, če ji manjka hrana, pa položi dlan na želodec. Iste gibe uporablja skupina dreves, le da z njimi izražajo, kaj bodo živali dali.
Na tri, štiri, zdaj se skupina živali zapodi po omejeni površini, denimo travniku, na katerem mirno stojijo drevesa. Ob besedi stop mora vsaka žival pokazati, kaj potrebuje, vsako drevo pa, kaj ponuja, žival pa se mora nato čim hitreje pomakniti k drevesu, ki ponuja to, kar ona potrebuje. Ob besedi konec mora vsaka žival stati pred drevesom, ki ponuja tisto, kar ona potrebuje. Žival, ki najde svoj drevesni par, spremeni drevo v žival. Če stoji pred napačnim drevesom ali svojega drevesa sploh nima, se spremeni v drevo.
Različico te igre najdemo v priročniku Gozd eksperimentov, Priročnik za učenje in igro, ki ga je izdal Gozdarski inštitut Slovenije. V knjižici, ki je prosto dostopna tudi na spletu, najdete še več zanimivih in poučnih iger za večje skupine otrok – šolarjev.
Igra barv in/ali oblik
Jesenski travniki in gozdovi so polni barv, ki jih lahko izkoristimo za igro. Otroku predlagamo, naj med potjo po naravi zbira cvetje, plodove in liste v eni, na primer rumeni barvi. Tako preusmerimo njegovo pozornost in ga zaposlimo, da se mu pot ne bo zdela preveč dolgočasna ali predolga. Namesto barv lahko iščejo liste podobne oblike.
Starejši otroci lahko nabirajo liste različnih oblik in nato doma v knjigah oziroma na spletu poiščejo, kateremu drevesu pripada posamezen list. Če je otrok več, lahko tekmujejo, kdo jih bo poimenoval več. Igro barv se lahko z večjimi otroki gremo s pomočjo fotoaparata (telefona). Na poti po gozdu naj fotografirajo čim več narave v določeni barvi (na primer rdeči).
Kupčkanje listov
S kupčkanjem listov (pometanjem oziroma zbiranjem suhega listja na kup) lahko na travniku ali potki narišemo domišljijske gradove, gusarske ladje ali kar koli je našemu otroku zanimivo. Z listnim kupom lahko ustvarimo ovire, ki jih mora premagovati. Če imamo dovolj časa, mu lahko izrišemo na tleh labirint, iz katerega naj poišče pravo pot. Če nimate dovolj domišljije, si pomagajte s skico labirinta iz kake ugankarske knjižice ali revije. Tovrstna zabava je primerna za malčke in predšolske otroke.
Na ta način bodo razvili sposobnost reševanja problemov in kritičnega razmišljanja, ko se bodo znašli na koncu poti, ki ne pelje nikamor. Če gre otrok kar prek ovire, kjer bi se moral obrniti, ne skrbite, to je del učnega procesa in sčasoma bo to počel vedno redkeje. Pomembno je, da ste z njim na svežem zraku in se zabavate.
Premagovanje ovir
Že zgoraj omenjeno premagovanje ovir je odlična zabava za energije polne otroke, še posebno pa se obnese na domačem vrtu oziroma dvorišču. Tja namreč lahko prinesete vse mogoče pripomočke, iz katerih naredite ovire – stole, žoge, plastične palice (na primer tiste od igralnega šotora), napihljive obroče in blazine.
Izdelajte ovire, ki jih je treba preskakovati, in takšne, pod katerimi se je treba splaziti. Če igra več otrok, lahko igro začinite z merjenjem časa, v katerem posamezni otrok pride od starta do cilja. Z malce spretnosti in domišljije boste igro ovir lahko postavili tudi na kakem gozdnem travniku.
Igra parov
Z večjo skupino otrok se lahko igramo igro streha, voda, hrana. Razdelimo jo na dve skupini, ena so živali, druga drevesa. Živali potrebujejo za življenje streho, vodo ali hrano, drevesa pa jim dajejo eno, drugo ali tretje. Žival pokaže, da potrebuje streho tako, da z dlanmi sestavi strešico nad glavo. Da potrebuje vodo, pokaže tako, da dlan stisne v pest in si jo postavi pred usta, če ji manjka hrana, pa položi dlan na želodec. Iste gibe uporablja skupina dreves, le da z njimi izražajo, kaj bodo živali dali.
Na tri, štiri, zdaj se skupina živali zapodi po omejeni površini, denimo travniku, na katerem mirno stojijo drevesa. Ob besedi stop mora vsaka žival pokazati, kaj potrebuje, vsako drevo pa, kaj ponuja, žival pa se mora nato čim hitreje pomakniti k drevesu, ki ponuja to, kar ona potrebuje. Ob besedi konec mora vsaka žival stati pred drevesom, ki ponuja tisto, kar ona potrebuje. Žival, ki najde svoj drevesni par, spremeni drevo v žival. Če stoji pred napačnim drevesom ali svojega drevesa sploh nima, se spremeni v drevo.
Različico te igre najdemo v priročniku Gozd eksperimentov, Priročnik za učenje in igro, ki ga je izdal Gozdarski inštitut Slovenije. V knjižici, ki je prosto dostopna tudi na spletu, najdete še več zanimivih in poučnih iger za večje skupine otrok – šolarjev.