KVALITETA BIVANJA
Zadovoljni na podeželju
Meščani so kar osemkrat manj srečni od tistih, ki ne živijo v velikih mestih.
Odpri galerijo
Ljudje, ki živijo na podeželju, so bolj srečni kot meščani, kaže nedavna raziskava, opravljena v Kanadi, v kateri je sodelovalo kar 400.000 ljudi. V mestih so višje plače, boljša izobrazba ter nižja stopnja brezposelnosti. A to nima prav nič opraviti s srečo in zadovoljstvom, kažejo izsledki raziskave, saj so tisti, ki živijo na podeželju in manjših mestih, kar osemkrat bolj srečni kot tisti iz urbanih središč.
»Življenje je precej manj veselo in srečno v urbanih središčih,« so zapisali avtorji študije z univerze McGill v Montrealu in ekonomske fakultete v Vancouvru, ki so sodelujoče prosili, naj z ocenami od 1 do 10 ocenijo, kako zadovoljni so s svojim življenjem. Vzrokov za to je več: manj ljudi, manj časa, ki ga porabijo za prevoz, manj drago bivanje, občutek pripadnosti skupnosti, v kateri živijo. Raziskava jasno kaže na pomembnost močnih skupnosti in vse večjo socialno izolacijo v mestih.
Prebivalci velikih mest nimajo rednih stikov z družino ali prijatelji, socialna izključenost pa lahko, so pokazale raziskave, dobesedno spremeni možgane, jih prepoji s kemikalijo, ki sproža strah in agresijo. Poleg tega meščani kakih 30 odstotkov svojega dohodka namenijo za stroške bivanja, kar je velik stresor. Psihologi pravijo še, da se ljudje v mestih počutijo manj varne, pa čeprav na podzavestni ravni. Na splošno so meščani, zlasti prebivalci velikih mest, manj zaupljivi in manj povezani drug z drugim kljub višjim plačam in boljši izobrazbi.
»Življenje je precej manj veselo in srečno v urbanih središčih,« so zapisali avtorji študije z univerze McGill v Montrealu in ekonomske fakultete v Vancouvru, ki so sodelujoče prosili, naj z ocenami od 1 do 10 ocenijo, kako zadovoljni so s svojim življenjem. Vzrokov za to je več: manj ljudi, manj časa, ki ga porabijo za prevoz, manj drago bivanje, občutek pripadnosti skupnosti, v kateri živijo. Raziskava jasno kaže na pomembnost močnih skupnosti in vse večjo socialno izolacijo v mestih.
Prebivalci velikih mest nimajo rednih stikov z družino ali prijatelji, socialna izključenost pa lahko, so pokazale raziskave, dobesedno spremeni možgane, jih prepoji s kemikalijo, ki sproža strah in agresijo. Poleg tega meščani kakih 30 odstotkov svojega dohodka namenijo za stroške bivanja, kar je velik stresor. Psihologi pravijo še, da se ljudje v mestih počutijo manj varne, pa čeprav na podzavestni ravni. Na splošno so meščani, zlasti prebivalci velikih mest, manj zaupljivi in manj povezani drug z drugim kljub višjim plačam in boljši izobrazbi.