SEZONA GOB
Zakaj gobe ne rastejo
Zadnje čase je mogoče prebirati, da je zdaj vrhunec gobarske sezone, a ponekod gob sploh ni oziroma so v zelo majhnih količinah.
Odpri galerijo
Gobe so organizmi, ki za rast potrebujejo določene razmere. Torej vlago in pravo temperaturo. Ampak kakšna naj bo vlaga in kakšna temperatura? Kljub precej dežja gobe niso pognale. Vsaj v naših nižinskih koncih Štajerske jih je za vzorec. Menda so se začele pojavljati na Pohorju in Pokljuki, a tega še nisem preverila. Najslabši faktor, zakaj gob ni, je vsekakor temperatura. V zadnjih avgustovskih dnevih so bile noči pogosto prehladne, dnevi pa včasih prevroči, nihanje temperature gobam ni naklonjeno, in mirno lahko rečemo, da letos vreme ni naklonjeno rasti gob, vsaj po nižinah ne. Nekoč je naš že pokojni gobarski strokovnjak govoril, da je najboljša temperatura tista, ki je podnevi in ponoči približno enaka, a ne pod 15 °C, biti pa mora tudi dovolj vlage. Prav zanima me, kaj bo ta jesen še prinesla.
Sicer se na družabnih omrežjih pojavljajo slike prtljažnikov, polnih košar gob, vendar sem prepričana, da so to lanske ali še starejše fotografije. Ko sem že omenila polne prtljažnike gob, se sprašujem, kakšni so to nabiralci. Kam jih dajo? Ali ne vedo, da jih lahko naberejo le dva kilograma na dan? Da jih morajo grobo očistiti na rastišču in nositi v zračni embalaži (košari)? Tako določa uredba, a kaj ta pomaga, če ni nadzora. Ni inšpektorjev, ni naravovarstvenih nadzornikov, saj vsi ti ob sobotah in nedeljah, ko je največji naval gobarjev, niso v službi.
Ampak pustimo zdaj nadzor in kilažo in povejmo nekaj o Luni, ki jo nekateri tako zelo spremljajo, poveličujejo in verjamejo, da vleče gobe iz zemlje. Kmetje in stari ljudje so vedno rekli: luna dol, gobe gor. Do en teden po polni luni in en teden pred njo naj bi bil, po prepričanju nekaterih, pravi čas, ko gobe najbolj rastejo. Sistem sem preizkusila, a mi ni dal pozitivnih rezultatov. Gobe sem nabirala tudi ob črni luni (ob mlaju) in vmes (prvi in zadnji krajec) in sem vedno kaj nabrala. Vražam ne verjamem, ampak vsak ima pravico do svojega prepričanja, pa če ta drži ali ne.
Imam občutek, da je narava sama poskrbela, da si končno lahko spočije, ter se uprla množici evforičnih nabiralcev. Saj pogosto slišimo, da smo Slovenci svetovni prvaki v nabiranju gob, ampak čisto pri dnu po kulturi nabiranja in kulturi vedenja v naravi na splošno. Morali bomo spremeniti svoj odnos do gozda, gob in narave, sicer bomo čez leta nabirali le še zelene mušnice in druge strupene gobe, ker užitnih ne bo več. Veliko smo jih že iztrebili, veliko jih je na rdečih seznamih in zavarovanih, a nabiralci tega ne jemljejo preveč resno. Razmislite o tem in poskusite nabirati zmerne količine in seveda le tiste, ki jih dobro poznate. Zavarovane pa pustite raje v gozdu, morda se bo stanje čez leta le popravilo.
2 kilograma gob na dan lahko naberemo.
Sicer se na družabnih omrežjih pojavljajo slike prtljažnikov, polnih košar gob, vendar sem prepričana, da so to lanske ali še starejše fotografije. Ko sem že omenila polne prtljažnike gob, se sprašujem, kakšni so to nabiralci. Kam jih dajo? Ali ne vedo, da jih lahko naberejo le dva kilograma na dan? Da jih morajo grobo očistiti na rastišču in nositi v zračni embalaži (košari)? Tako določa uredba, a kaj ta pomaga, če ni nadzora. Ni inšpektorjev, ni naravovarstvenih nadzornikov, saj vsi ti ob sobotah in nedeljah, ko je največji naval gobarjev, niso v službi.
Ampak pustimo zdaj nadzor in kilažo in povejmo nekaj o Luni, ki jo nekateri tako zelo spremljajo, poveličujejo in verjamejo, da vleče gobe iz zemlje. Kmetje in stari ljudje so vedno rekli: luna dol, gobe gor. Do en teden po polni luni in en teden pred njo naj bi bil, po prepričanju nekaterih, pravi čas, ko gobe najbolj rastejo. Sistem sem preizkusila, a mi ni dal pozitivnih rezultatov. Gobe sem nabirala tudi ob črni luni (ob mlaju) in vmes (prvi in zadnji krajec) in sem vedno kaj nabrala. Vražam ne verjamem, ampak vsak ima pravico do svojega prepričanja, pa če ta drži ali ne.
Zavarovane pustite v gozdu, morda se bo stanje čez leta le popravilo.
Imam občutek, da je narava sama poskrbela, da si končno lahko spočije, ter se uprla množici evforičnih nabiralcev. Saj pogosto slišimo, da smo Slovenci svetovni prvaki v nabiranju gob, ampak čisto pri dnu po kulturi nabiranja in kulturi vedenja v naravi na splošno. Morali bomo spremeniti svoj odnos do gozda, gob in narave, sicer bomo čez leta nabirali le še zelene mušnice in druge strupene gobe, ker užitnih ne bo več. Veliko smo jih že iztrebili, veliko jih je na rdečih seznamih in zavarovanih, a nabiralci tega ne jemljejo preveč resno. Razmislite o tem in poskusite nabirati zmerne količine in seveda le tiste, ki jih dobro poznate. Zavarovane pa pustite raje v gozdu, morda se bo stanje čez leta le popravilo.