ROSENJE
Zakaj se rosijo stekla?
Pozimi pogosto nadlogo lahko preprečimo oziroma vsaj ublažimo: pri kuhanju uporabljamo napo, v kopalnici pa ventilator, pomagamo si z razvlaževanjem in rednim zračenjem.
Odpri galerijo
Ko se temperature zunaj spustijo, v dom kaj rada zaide nepovabljena gostja: vlaga. Zaradi nje je zrak v prostorih zatohel, na stenah in oblazinjenem pohištvu se pojavi plesen, leseno pohištvo začne hitreje propadati. To so le nekatere posledice prevlažnega zraka v stanovanjih, ki je posledica slabega vzdrževanja ali neprimerne izolacije, največkrat pa kondenzacije zraka, zaradi česar vas vsako jutro pozdravijo zarošena okna.
Ena od sestavin zraka je para. Količina te je med drugim odvisna od vlažnosti in temperature v prostoru. Idealna vlažnost v stanovanju pri temperaturi 20 stopinj Celzija je od 40 do 60 odstotkov. Topel zrak absorbira več pare kot hladen, in ko se temperature spustijo, v njem ostaja odvečna vlaga, ki se ob stiku s hladnimi površinami iz plinastega stanja spremeni v tekoče. Najhladnejši del stanovanja so praviloma stekla na oknih, ki se zato zarosijo. Pojav je še občutnejši ob vsakodnevnih aktivnostih, kot so kuhanje, likanje in sušenje perila ter prhanje.
Ker pogled skozi takšna okna ni nič kaj prijeten, hkrati pa voda, ki teče po njih, škoduje okvirjem in policam, je dobro poznati načine, kako vsaj omiliti ta pojav. Prvi je brisanje stekel: vlago z njih odpravite takoj, ko jo opazite. Vzemite dobro vpojno krpo ali spužvasto gobico ter obrišite vodo, ki se kopiči na oknih. Pri tem do suhega obrišite tudi okenske police in okvirje ter preprečite, da bi se na njih začela nabirati plesen.
Med kuhanjem vedno uporabljajte pokrovke za posode. S tem ne boste le zmanjšali količine pare, ki prehaja v zrak, prihranili boste tudi pri energiji. Vrata v kuhinjo tedaj, ko na štedilniku nastajajo jedi, zaprite in preprečite, da bi para uhajala v druge prostore doma. Če je možno, uporabljajte napo, ki bo sproti odvajala odvečno vlago.
Med kopanjem in prhanjem se znatno poveča količina vlage v kopalnici, da ta ne bi zašla v druge dele stanovanja, vrata vedno zapirajte, po razvajanju pod toplo vodo pa prezračite kopalnico. Če nima okna, si omislite ventilator, s pomočjo katerega se boste znebili odvečne vlage.
Čeprav vam misel na odprta okna v hladnih dneh ne diši, je redno zračenje dobrodošlo in celo nujno tudi pozimi. Vsako jutro za nekaj minut na stežaj odprite okna, s tem boste v dom spustili svež zrak in znižali zračno vlažnost v prostorih.
Vlažnost bo v stanovanju manjša, če bo v njem primerna in čim bolj stalna temperatura. Kondenz namreč nastane med ohlajanjem zraka in s stikom tega s hladnimi površinami. Če bo v prostorih temperatura višja in bo manj nihala, bo zrak absorbiral več vlage, hkrati se stekla ne bodo toliko shladila, da bi se na njih pojavil kondenz.
V pomoč pri preprečevanju previsoke zračne vlažnosti so različni razvlažilniki. Najučinkovitejši so električni, ki iz zraka črpajo vlago, ta se nabira v zbiralniku. Z njimi si lahko pomagamo med kuhanjem pa tudi med prhanjem, sploh če v kopalnici nimate možnosti primernega zračenja.
In še za konec: če je le mogoče, se izogibajte sušenju perila v stanovanju – tako na stojalih kot na radiatorjih. Ob tem se namreč znatno poveča zračna vlažnost, z njo pa možnost za kondenz ter tudi za plesen. Če nimate sušilnega stroja, ob slabem vremenu perilo pri odprtem oknu sušite v prostoru, kjer se le redko zadržujete.
Ena od sestavin zraka je para. Količina te je med drugim odvisna od vlažnosti in temperature v prostoru. Idealna vlažnost v stanovanju pri temperaturi 20 stopinj Celzija je od 40 do 60 odstotkov. Topel zrak absorbira več pare kot hladen, in ko se temperature spustijo, v njem ostaja odvečna vlaga, ki se ob stiku s hladnimi površinami iz plinastega stanja spremeni v tekoče. Najhladnejši del stanovanja so praviloma stekla na oknih, ki se zato zarosijo. Pojav je še občutnejši ob vsakodnevnih aktivnostih, kot so kuhanje, likanje in sušenje perila ter prhanje.
Brisanje stekel in redno zračenje
Ker pogled skozi takšna okna ni nič kaj prijeten, hkrati pa voda, ki teče po njih, škoduje okvirjem in policam, je dobro poznati načine, kako vsaj omiliti ta pojav. Prvi je brisanje stekel: vlago z njih odpravite takoj, ko jo opazite. Vzemite dobro vpojno krpo ali spužvasto gobico ter obrišite vodo, ki se kopiči na oknih. Pri tem do suhega obrišite tudi okenske police in okvirje ter preprečite, da bi se na njih začela nabirati plesen.
Med kuhanjem vedno uporabljajte pokrovke za posode. S tem ne boste le zmanjšali količine pare, ki prehaja v zrak, prihranili boste tudi pri energiji. Vrata v kuhinjo tedaj, ko na štedilniku nastajajo jedi, zaprite in preprečite, da bi para uhajala v druge prostore doma. Če je možno, uporabljajte napo, ki bo sproti odvajala odvečno vlago.
Če je le mogoče, ne sušimo perila v stanovanju.
Med kopanjem in prhanjem se znatno poveča količina vlage v kopalnici, da ta ne bi zašla v druge dele stanovanja, vrata vedno zapirajte, po razvajanju pod toplo vodo pa prezračite kopalnico. Če nima okna, si omislite ventilator, s pomočjo katerega se boste znebili odvečne vlage.
Čeprav vam misel na odprta okna v hladnih dneh ne diši, je redno zračenje dobrodošlo in celo nujno tudi pozimi. Vsako jutro za nekaj minut na stežaj odprite okna, s tem boste v dom spustili svež zrak in znižali zračno vlažnost v prostorih.
Pomaga razvlažilnik zraka
Vlažnost bo v stanovanju manjša, če bo v njem primerna in čim bolj stalna temperatura. Kondenz namreč nastane med ohlajanjem zraka in s stikom tega s hladnimi površinami. Če bo v prostorih temperatura višja in bo manj nihala, bo zrak absorbiral več vlage, hkrati se stekla ne bodo toliko shladila, da bi se na njih pojavil kondenz.
V pomoč pri preprečevanju previsoke zračne vlažnosti so različni razvlažilniki. Najučinkovitejši so električni, ki iz zraka črpajo vlago, ta se nabira v zbiralniku. Z njimi si lahko pomagamo med kuhanjem pa tudi med prhanjem, sploh če v kopalnici nimate možnosti primernega zračenja.
Po prhanju kopalnico dobro prezračimo, odpremo okno ali prižgemo ventilator.
In še za konec: če je le mogoče, se izogibajte sušenju perila v stanovanju – tako na stojalih kot na radiatorjih. Ob tem se namreč znatno poveča zračna vlažnost, z njo pa možnost za kondenz ter tudi za plesen. Če nimate sušilnega stroja, ob slabem vremenu perilo pri odprtem oknu sušite v prostoru, kjer se le redko zadržujete.