Zalivajmo zgodaj zjutraj
V prihajajočih mesecih bo treba še bolj skrbeti, da bodo rastline dobile dovolj vode, a način zalivanja, ki je primeren za trato, ni nujno najboljši za vrtnine.
Odpri galerijo
Škropilniki vodo brizgajo v zrak ter tako dosežejo večjo površino. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Bližajo se topli in pogosto sušni meseci, ko bo treba še bolj skrbeti za trate, vrtnine in cvetje v vrtovih. Predvsem trato neposredno sonce hitro posuši in ožge, zato je treba razmisliti, kako ji bomo priskrbeli dovolj vode. Za namakanje različnih površin, naj bo to njiva, vrtiček, visoka greda, trata ali kaj drugega, je na voljo več načinov namakanja, a niso vsi primerni za vse.
Kapljični sistem bo denimo najbolj koristil vrtninam, na trati pa ne bo prišel do izraza. S tovrstnim namakanjem voda namreč doseže posamezno rastlino, v bližini katere bo luknjica za vodo, okolica pa bo ostala suha. S tem načinom zalivanja bomo prihranili precej vode, ravno zato, ker gre za kontroliran način, še ena prednost je, da takšno zalivanje ne moči listov, cvetov in plodov, vlaga namreč lahko pospeši razvoj bolezni, temveč voda mezi neposredno v zemljo h koreninam. Vir vode je lahko iz vodovoda, črpalke, cisterne ali soda, do vrta ali njive pa jo usmerimo z dovodno cevjo, na katero s pomočjo spojk priključimo kapljično cev. Paziti je treba le, da bo v sistemu ustrezen tlak. Kadar je ta višji od 1,5 bara, je obvezna uporaba regulatorja tlaka, ki ga bo znižal na 1 bar.
Namakalni sistemi, ki so najbolj primerni za trate, so škropilniki. Teh je veliko vrst, vsem pa je skupno to, da vodo brizgajo v zrak ter tako dosežejo večjo površino. Trava naj bi potrebovala približno centimeter vode na teden, saj ima globoke korenine, če ne zalivamo dovolj ali dovolj pogosto, jih voda ne bo dosegla. Paziti je treba tudi na čas zalivanja: ker škropilniki vodo brizgajo v zrak, jih je v vročih mesecih najbolje uporabljati zgodaj zjutraj, ko je ozračje še hladno, saj bo zemlja tako lažje posrkala tekočino.
Če zalivamo v vročini, je bo veliko izhlapelo bodisi v zraku bodisi na površju zemlje, do korenin je bo prišlo bolj malo. Jutranje zalivanje je boljše od nočnega: če bodo trava in preostale rastline čez noč v vodi, lahko hitro staknejo kakšno bolezen, kadar jih zalijemo zjutraj, pa bo sonce že čez nekaj ur poskrbelo, da bo odvečna voda izhlapela.
Seveda ni nič narobe niti z ročnim zalivanjem, to je še posebno primerno za manjše vrtove in trate. Za šest sadik paradižnika se pač ne izplača nameščati sistema za kapljično namakanje, ko pa jim lahko vodo hitro in enostavno priskrbimo kar z zalivalno cevjo, ki jo nataknemo na pipo, ali zalivalko. Tudi v tem primeru pa je treba biti, kot že rečeno, pozoren, da močimo le zemljo okrog rastline, njene nadzemne dele pa čim redkeje.
Za visoke grede in manjše vrtičke bo dobra zalivalka.
Kapljični sistem bo denimo najbolj koristil vrtninam, na trati pa ne bo prišel do izraza. S tovrstnim namakanjem voda namreč doseže posamezno rastlino, v bližini katere bo luknjica za vodo, okolica pa bo ostala suha. S tem načinom zalivanja bomo prihranili precej vode, ravno zato, ker gre za kontroliran način, še ena prednost je, da takšno zalivanje ne moči listov, cvetov in plodov, vlaga namreč lahko pospeši razvoj bolezni, temveč voda mezi neposredno v zemljo h koreninam. Vir vode je lahko iz vodovoda, črpalke, cisterne ali soda, do vrta ali njive pa jo usmerimo z dovodno cevjo, na katero s pomočjo spojk priključimo kapljično cev. Paziti je treba le, da bo v sistemu ustrezen tlak. Kadar je ta višji od 1,5 bara, je obvezna uporaba regulatorja tlaka, ki ga bo znižal na 1 bar.
Namakalni sistemi, ki so najbolj primerni za trate, so škropilniki. Teh je veliko vrst, vsem pa je skupno to, da vodo brizgajo v zrak ter tako dosežejo večjo površino. Trava naj bi potrebovala približno centimeter vode na teden, saj ima globoke korenine, če ne zalivamo dovolj ali dovolj pogosto, jih voda ne bo dosegla. Paziti je treba tudi na čas zalivanja: ker škropilniki vodo brizgajo v zrak, jih je v vročih mesecih najbolje uporabljati zgodaj zjutraj, ko je ozračje še hladno, saj bo zemlja tako lažje posrkala tekočino.
Kapljični sistem namakanja bo najbolj koristil vrtninam, za trato so primernejši škropilniki.
Če zalivamo v vročini, je bo veliko izhlapelo bodisi v zraku bodisi na površju zemlje, do korenin je bo prišlo bolj malo. Jutranje zalivanje je boljše od nočnega: če bodo trava in preostale rastline čez noč v vodi, lahko hitro staknejo kakšno bolezen, kadar jih zalijemo zjutraj, pa bo sonce že čez nekaj ur poskrbelo, da bo odvečna voda izhlapela.
Za zalivanje trat je na voljo več vrst škropilnikov. Nihalni so primerni za površine med 90 in 350 kvadratnimi metri, krožne lahko uporabljamo tako na malih kot velikih površinah, obstajajo pa tudi škropilniki z velikim dometom, ki bodo poskrbeli za trato do velikosti 490 kvadratnih metrov.
Seveda ni nič narobe niti z ročnim zalivanjem, to je še posebno primerno za manjše vrtove in trate. Za šest sadik paradižnika se pač ne izplača nameščati sistema za kapljično namakanje, ko pa jim lahko vodo hitro in enostavno priskrbimo kar z zalivalno cevjo, ki jo nataknemo na pipo, ali zalivalko. Tudi v tem primeru pa je treba biti, kot že rečeno, pozoren, da močimo le zemljo okrog rastline, njene nadzemne dele pa čim redkeje.
