Zamrznemo, posušimo, vložimo, skuhamo
Medtem ko nekaterim vrtičkarjem sive lase povzročajo slaba letina, težave s škodljivci in neugodnim vremenom, si drugi glavo belijo s tem, kam s presežkom pridelka. Najboljša rešitev je seveda, da se domače zelenjave in sadja kolikor se le da naužijemo svežih, ni pa treba, da bi dva meseca jedli le paradižnik in bučke ali pač tisto zelenjavo, s katero nas je narava (pre)obilno obdarila. Presežek lahko povsem enostavno in hitro spravimo in v njem uživamo v hladnejših mesecih, ko se bo potreba po vitaminih povečala, zaloge pa zmanjšale.
Najhitrejša rešitev je seveda zamrzovanje, a vseh vrst sadja in zelenjave ne moremo zamrzniti. Še posebno to velja za tiste, ki vsebujejo veliko vode. Ko jih bomo odtajali, namreč kaj drugega od olupka in obarvane vode od njih ne bo ostalo. To velja za paradižnik, kumare, tudi bučke. Na kose narezan paradižnik ter naribane bučke sicer lahko zamrznemo, pozneje pa takšne uporabimo denimo za dodatek juham, rižotam, omakam in testeninam. Okus bo bolj blag, kot če bi jih shranili kako drugače, a se z zamrzovanjem v živilih ohrani večina vitaminov in mineralov, ki jih s termično obdelavo pogosto izgubimo. Zamrzovanje se na drugi strani odlično obnese pri korenju, blitvi in špinači, grahu, stročjem fižolu, brokoliju, cvetači. Vse od naštetega pa je priporočljivo blanširati, torej za minuto do dve (odvisno od trdote) potopiti v vrelo vodo, nato pa takoj potopiti še v ledeno.
Če želimo čim bolj ohraniti okus paradižnika, je iz njega najbolje skuhati omako in jo neprodušno zapreti v kozarce za vlaganje. Za najbolj enostavne omake ne potrebujemo drugega kot obilo svežega paradižnika, sol in vodo. Lahko jih predhodno olupimo ali ne, stvar okusa. To osnovno omako lahko nato nadgradimo z dodatkom zelišč in začimb, denimo bazilike, ki so je vrtovi poleti prav tako polni, česna, čebule, paprike, jajčevcev, čilijev in feferonov. V temnem in hladnem prostoru bo omaka brez težav počakala do pomladi.
Veliko pridelkov lahko posušimo
Paradižnike lahko tudi posušimo, najbolje v sušilniku, a tudi v pečici ali na soncu bo šlo. Najprimernejše so mesnate sorte, ki vsebujejo manj vode, preden se lotimo sušenja, pa paradižnike operemo in narežemo na rezine, lahko jih olupimo ali ne. V pečici bo postopek trajal med pol tretjo in pol četrto uro na temperaturi 120 stopinj Celzija. Rezine položimo na s papirjem za peko obložen pekač, drugače se lahko prilepijo. Na soncu se bodo paradižniki sušili veliko dlje, zato ta način ni priporočljiv za kraje z visoko zračno vlažnostjo. Priporočljivo je tudi, da je vreme sončno in vroče.
S sušenjem lahko spravimo tudi krhlje jabolk, marelice, maline, borovnice, čilije in feferone ter zelišča. Čilijev pred sušenjem ne režemo, ampak jih v pečici, sušilniku ali na zraku posušimo cele. Prej jih povežemo v kito ali šop, a pazimo, da je med posameznimi plodovi dovolj prostora, da med njimi kroži zrak, sicer lahko prav tako splesnijo. Obesimo jih v zračen, topel in suh prostor ter pustimo nekaj dni. Enako velja za zelišča, kot so rožmarin, timijan, bazilika, tudi peteršilj, zelena in mnoga druga, čeprav bodo ta s sušenjem izgubila precej okusa. Zelišča zato raje grobo nasekljamo in razporedimo v modelčke za led, nato pa zalijemo z oljčnim oljem in zamrznemo. Naredimo lahko tudi zeliščno maslo, a se to dlje kot nekaj tednov v hladilniku ne bo obdržalo.
Kis, olje ali slanica
Nekoč najbolj razširjena metoda spravljanja presežka pridelka je vlaganje, ki je uporabno za skorajda vse vrste zelenjave. V kis lahko vložimo kumarice, tako cele kot narezane na poljubne kose, na kolobarje narezane bučke, na paličice narezane jajčevce, cele manjše paradižnike, papriko, feferone in čilije, korenje, cvetačo, brokoli, stročji fižol, tudi česen in čebulo. Večinoma zelenjavo vlagamo skupaj z nekaterimi začimbami, kot so poprova semena in koper, vse pa zalijemo z vrelo mešanico soli, kisa in vode. Namesto slednje lahko uporabimo tudi olje, a je treba v tem primeru kozarce spraviti v hladilniku ter porabiti v treh do štirih mesecih. Zelenjava, ki jo vložimo v kis, bo zdržala dlje, le na hladno in temno mesto moramo postaviti kozarce.
Obstaja še tretji način vlaganja, in sicer v slanico. Preden zelenjavo prelijemo z mešanico soli in vode, jo običajno blanširamo ali kako drugače vsaj nekoliko toplotno obdelamo. Na ta način lahko spravimo skorajda katero koli zelenjavo, tudi mešanico, denimo nekaj cvetov cvetače in brokolija, malo korenja in kakšen krhelj čebule, ki jo pozneje uporabimo kot dodatek narezkom in solatam.
Iz sočnejših vrst zelenjave in sadja skuhamo tudi sokove, a za to je že potrebne nekaj spretnosti, enako velja za kuhanje džemov in marmelad.
Skorajda vso zelenjavo lahko vložimo, mnoge tudi posušimo, a se bo okus tako nekoliko izgubil. Ne preveč vodeno sadje in zelenjavo lahko tudi zamrznemo, iz sočnih sort pa skuhamo omake in sokove.
