Žaromete in radarske pokrove iz tega našega podjetja uporabljajo avtomobilski giganti
Če sedete v katerega od sodobnih avtomobilov, ni nobena posebnost, da je opremljen z žarometi ali ima na nosu radarski emblem, ki so bili izdelani na Letališki cesti v Ljubljani – v tovarni Hella Saturnus Slovenija. Saturnus je bil vselej znan po svetilih za avtomobile. Njihove stranke so danes znana imena iz avtomobilskega sveta, pa naj gre za razširjene proizvajalce, kot so Peugeot, Nissan, Mazda, Renault, bolj prestižne tipa Mercedes-Benz in BMW ali celo zelo posebne, kot sta Lamborghini in Maybach.
A ne izdelujejo le svetil. »Na leto lahko izdelamo 1,5 milijona žarometov, 3 milijone meglenk in dnevnih luči (na lokaciji v Kamniku, ki jo bodo do konca leta preselili v Ljubljano; op. p.) ter 6 milijonov radarskih pokrovov – radomov. Prav tako že tri leta razvijamo in izdelujemo tiskana vezja za naše žaromete, dobavljamo pa jih tudi drugim tovarnam iz koncerna,« nam razloži direktor proizvodnje Marko Šverko.
6 milijonov radarskih pokrovov izdelajo na leto.
Prav radom (skovanka iz angleških besed radar in dome) je vsaj po številkah sodeč trenutno njihov najpomembnejši izdelek; v koncernu Forvia, katerega del je Hella Saturnus Slovenija, so jih začeli izdelovati leta 1998 za Mercedes, nato za Volvo, danes so kupci še mnogi drugi. »Navzven je to emblem z logotipom znamke, ima pa to funkcionalnost, da je radarsko prosojen,« pojasni vodja predrazvoja v podjetju Andrej Wagner.
Širši radarski snopi
Laično bi si mislili, da so logotipi danes večji zato, ker bi proizvajalci radi, da se čim bolj vidi, čigav je avtomobil, a ne gre le za to. »Včasih so bili radarski snopi bolj ozki, saj so bili namenjeni le radarskim tempomatom za vožnjo po avtocesti, zdaj pa so namenjeni še varovanju pešcev, zaviranju v sili in manevriranju, zato so izhodni koti širši, torej se povečujejo tudi logotipi. Ti se širijo že v celotno masko,« nam pove vodja proizvodne tehnologije Jernej Lajevec.
Razvojni cikel takšnega izdelka traja leto ali leto in pol. Povpraševanje je vedno večje, med drugim zato, ker bo z letom 2025 to obvezna oprema v avtomobilih; mislimo na aktivni radarski tempomat z zaviranjem, ki bo upošteval tudi omejitve na prometnih znakih.
Ljudje in roboti
V Helli Saturnusu Slovenija je trenutno 2000 zaposlenih, od tega 400 v razvoju in 20 v predrazvoju. Imajo več laboratorijev, kjer opravljajo različna testiranja. Stalno iščejo inženirje elektrotehnike, elektronike, računalništva, matematike in fizike, najtežje pa dobijo strokovnjake za razvoj programske opreme ter na področjih optike in simulacij. Poleg ljudi je v tovarni veliko klasičnih robotov, skupaj 200, ki delajo povsem sami, so v celicah, da se ne more zgoditi nesreča. Leta 2018 so dobili prvega t. i. kolaborativnega robota, ki deluje skupaj s človekom; teh imajo danes 40.
Razlikovanje od tekmeca
Naslednje poglavje kot nekakšna nadgradnja radomov so t. i. paneli, sprednji deli, ki jih po večini najdemo na električnih vozilih, ko se maska združi z različnimi funkcionalnimi elementi radarja in drugimi tipali. Kot pravi Wagner, je cilj, kako te komunikacijske module na sprednjem delu vozila pripraviti s takšno tehniko, da bo omogočala različne možnosti za oblikovalce, vse bolj je pomembna prepoznavnost vozila, razlikovanje od izdelkov tekmeca. Na letošnji razstavi sodobne elektronike CES v Las Vegasu so tako predstavili panel, ki združuje več zaslonov, radarski pokrov in osvetlitev pred njim.
Koncern Forvia ima sicer veliko divizijo le za elektronske komponente in sisteme, pred časom pa so se odločili, da bodo deli korporacije, ki proizvajajo svetlobno opremo, zanjo tudi sami izdelovali elektroniko – da tega ni treba kupovati drugod, da se poceni celotna proizvodnja in da so imuni za morebitne zunanje šoke. To je bil velikanski organizacijski in miselni preskok. »Nekoč smo bili proizvajalci reflektorskih sistemov, zdaj pa zanje pripravimo in proizvedemo tudi individualna elektronska vezja in programsko opremo, ki to krmili,« pravi Lajevec.
Žarometi z vedno več piksli
Kakšen pa je trend pri žarometih? »Usmeritev je v vse bolj natančne matrične sisteme. Do zdaj so imeli avtomobili matriko okoli 12 svetečih diod, ki so se namesto izmenjave kratkega in dolgega pramena prižigale in ugašale, danes imamo sisteme z od 16.000 do 20.000 piksli, v prihodnosti jih bo morda celo 100.000,« razloži vodja razvoja Janez Nučič.
In nadaljuje: »V mestu potrebujemo pri osvetlitvi širino, da vidimo pločnik, ljudi na njem, svetlobe ne potrebujemo daleč pred seboj. Zunaj mesta je pomembno, da vidimo na primer srno, zato se pramen dvigne, na avtocesti se še bolj dvigne, da vidimo dlje. Naslednji korak pa je, da zna žaromet narisati simbol na tla, na primer opozorilo, da je na cesti poledica, da je pred nami pešec, da nariše črte, kako širok je avtomobil, če vozi po nekem delovišču, da vozilo ni preširoko.«
