Zaščitimo cvetoča drevesa

Vdrugi dekadi marca se veselimo kar nekaj tradicionalnih praznovanj, od dneva žena, mučenikov do gregorjevega. S tem je povezanih tudi več vremenskih pregovorov: Če na 40 mučenikov (10. 3.) dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje; Po Gregorju (12. 3.) od vsakega vetra sneg kopni; Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo.


V zadnjih letih smo se sicer navadili, da marsikateri vremenski pregovor več ne drži zaradi zelo variabilnih sprememb vremenskih in podnebnih vzorcev. Nekaj splošnih pregovorov pa zagotovo drži. Čeprav je bil vstop v meteorološko pomlad izjemno topel in suh, so takoj po tem spet nastopile nizke temperature zraka in padavine. Jutra so se ohladila krepko pod ničlo in spet je zadišalo po snegu. Narava si je že nadela spomladansko podobo, množično se pojavljajo rastline, spomladanske znanilke. Tudi v vrtovih, sadovnjakih, vinogradih in gozdovih je že nekaj tednov živahno. Na Primorskem je toplo vreme odprlo cvetove marelic in nekaterih breskev, cvetijo mandljevci, napeti so tudi brsti drugega sadnega drevja. Tudi v celinskem delu Slovenije na vrtovih v zavetju hiš zgodnje marelice odpirajo prve cvetove. Žal pa jim temperature zadnjih nekaj dni niso naklonjene. V celinskem delu Slovenije so bila jutra hladna s temperaturami med –5 in –1 °C. Tako ne bo odveč, če bomo vsaj na vrtovih že cvetoča drevesa zaščitili s koprenami.

Regratova naslada

Vsako leto nestrpno čakamo na rozete regrata, ki jih pridno nabiramo za sveže spomladanske solate. Sezona nabiranja se je že začela, travniki so polni vrečkarjev, ki z nožiči nabirajo slastne rozete. Kdo bi se lahko uprl, ko se v skledi pridružijo regratu krompir, jajca, ocvirki, slanina in še kaj. Že ob misli na jed se nam pocedijo sline. Regrat (Taraxacum officinale) je zelo razširjena rastlina, poznana tudi pod naslednjimi ljudskimi imeni: mlečec, mlečje, otavčič, farška plata, jajčar, rumena reva, žoltenica in še bi lahko naštevali. Rastlina ima koreniko in nazobčane liste, ki rastejo pri tleh. Mladi listi so najokusnejši do začetka cvetenja, ko v njih še ni značilnega belega soka in je grenkoba še blaga. Nabiramo nežne poganjke, ki jih odrežemo tik nad korenino, tako da lističi ostanejo v šopku. Če regrat naberemo na krtinah, je naravno obeljen in manj grenak. Iz listne rozete, ki jo rastlina oblikuje zgodaj spomladi, čez nekaj časa zraste golo, cevasto steblo z rumenim cvetnim koškom. Je precej trdovratna rastlina, v sadovnjakih ni preveč zaželen, ker ga čebele obiskujejo raje kot sadno drevje, ki zato ostane v večji meri neoprašeno.
Pazimo, kje ga nabiramo. Ob cestah, na pognojenih njivah ali travnikih, škropljenih nasadih je nabiranje odsvetovano. Marsikje je ob porastu hišnih ljubljencev v njegovo rastišče zaromal tudi kakšen pasji kakec. Zato je najbolje, da ga nabiramo v manj obljudenih koncih in se pozanimamo, kaj se je na teh zemljiščih dogajalo pred nabiranjem.

Škrlup čaka dež

Razvoj sadnega drevja v letošnjem februarju je pod močnim vplivom dnevno-nočnih nihanj. Hitrejše napredovanje v brstenju bo steklo ob ponovnem dvigu nočnih temperatur. V tem času je bilo že treba izvajati prve zaščitne ukrepe pred boleznimi in škodljivci koščičarjev, tudi nabrekanje cvetnih brstov zgodnjih sort jablan in hrušk kliče po varstvu. Ker se v naslednjih dneh obeta dež, se lahko zgodi, da bo prišlo do prvih izbruhov jablanovega škrlupa. Pregledi zimskih plodišč jablanovega škrlupa kažejo, da so spore v posameznih plodiščih zaradi sušnega obdobja le delno dozorele, obveščajo kmetijskosvetovalne službe. Prve izbruhe spor lahko pričakujemo šele po obilnejših padavinah. V primeru uporabe sredstev, nevarnih za čebele, je treba cvetočo podrast pokositi in škropljenje opraviti v večernem ali nočnem času, ko so čebele v panjih.

Ozimine brez pavze

Toplo zimsko vreme je povzročilo, da ozimine skoraj niso prekinile rasti. Zaradi tega se je povečala potreba rastlin po prvem dognojevanju z dušikom, zlasti na tleh, ki so revna z organsko snovjo. Ob vedno pogostejših spomladanskih sušah sicer ne želimo zamuditi ustrezno vlažnih tal, ki so pogoj za učinkovito delovanje gnojil, vendar je treba upoštevati navodila svetovalnih služb pri pravilnem izvajanju gnojenja v okviru zakonsko predpisane časovne omejitve. Splošna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili traja do 1. marca. Za dognojevanje ozimnih žit, trav, deteljno-travnih mešanic, oljne ogrščice in drugih prezimnih rastlin lahko gnojimo že po 15. februarju, če so izpolnjeni vremenski in talni pogoji. Ta izjema ne velja za gnojenje trajnih travnikov: časovna prepoved za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili tu velja do 1. marca. S hlevskim gnojem ali kompostom pa lahko gnojimo od 15. februarja.