MERCEDES S
Zastavonoša napredka
Razred S kot vrh Mercedesovega razvoja; na trgu vselej vladar, tekmeci ga po prodaji nikoli niso dosegli.
Odpri galerijo
Mercedes razreda S je tisti avtomobil, ki večkrat pokaže številne novosti za celotno avtomobilsko industrijo. V zgodovini so pri Mercedesu razvili vrsto varnostnih rešitev, največkrat jih predstavijo ravno v razredu S, ki tokrat prihaja k nam s sedmo generacijo.
Razred S tokrat vozi v sedmi generaciji, seveda so bili najprestižnejši mercedesi prisotni že prej, to oznako pa so prvič uporabili leta 1972, menda je okrajšava za Sonderklasse ali posebno serijo. Razred S je v svet te znamke vedno prvi prinašal najnaprednejše rešitve, ki so jih postopoma ali vsaj v neki obliki dobili manjši in ne tako zelo dragi Mercedesovi modeli.
Pogosto so bile to tudi izboljšave, ki so se v industriji pojavile sploh prvič, tako je na primer razred S leta 1978 kot prvi proizvodni avtomobil dobil sistem proti blokiranju zavor (ABS), kar je zdaj že vrsto let obvezni standard vsakega avtomobila. Enako velja za elektronski sistem stabilnosti (ESC).
Čeprav so prilagodljivi tempomat razvili predvsem pri Mitsubishiju in pozneje nadgradili pri Toyoti, so strokovnjaki pri Mercedesu razvili tempomat, ki zmore avtomobil sam povsem ustaviti in potem spet pognati.
Podobno velja še za vrsto rešitev, denimo mehko zapiranje vrat, saj jih lahko zaprete precej na rahlo, potem pa jih avtomobil sam dokončno pritisne k sebi. Zanimiva je tudi rešitev z dvojno zasteklitvijo, s čimer zmanjšajo zunanji hrup, zato se potniki lažje pogovarjajo.
Naj omenimo še sistem, ki predvideva prometno nesrečo, zato tik pred trkom še dodatno zategne varnostne pasove, samodejno zapre okna, napihne stranske blazine pri sedežih in sedeže popravi v bolj nevtralen položaj. Vse zato, da je potnik pred trkom čim bolj zavarovan.
Mercedes najvišjega, prestižnega razreda S seveda ni množični izdelek, je pa v svojem segmentu dolgoletni vladar, tekmecev nima prav veliko. Potem ko so pri Mercedesu neuspešno oživljali znamko Maybach, je to ime zadnja leta najprestižnejša izvedenka razreda S (maybach). Mercedes S je imel poleg običajnih vselej zelo posebne izvedbe, kot sta zelo dolga različica pullman ali pa posebno varovana S guard.
Pravzaprav se v tem delu trga igra predvsem nemška tekma, drugi so za poživitev. Francozi in Italijani so že davno opustili prizadevanje na tem področju, edine, ki še poskušajo, so azijske in ameriške znamke, pa še te predvsem doma in v ZDA.
Mercedes razreda S je imel lani po vsem svetu 56.000 kupcev, zaradi epidemije pričakovano manj kot leto prej (72.000). A kljub dejstvu, da je bil model v zadnjem letu trenutne generacije, ga tekmeci niso prehiteli. Sledil mu je BMW serije 7 s 46.000 prodanimi primerki, padec je bil tu precej manjši (predlani 50.000), na tretjem mestu je bil precej bolj zadaj Audijev zastavonoša audi A8, za katerega se je lani našlo 20.000 kupcev (leto prej 23.000).
Evropski tekmec je bil svojčas tudi jaguar XJ, ki pa zadnja leta ni dosegal dobrih številk, tako da so ga lani opustili, znamka bo v nekaj letih le še električna, ni gotovo, ali bodo še imeli veliko limuzino. Drugi modeli imajo globalno manj kupcev, v ZDA je pri podobno velikih admiralskih ladjah vrsto let priljubljen lexus LS (v Evropi veliko manj), poskuša se uveljaviti še korejski koncern Hyundai-Kia (genesis G90 in kia K900). Američani imajo še velike cadillace in lincolne. Seveda imajo domače velike limuzine še kje po svetu, ampak za lokalne kupce.
Razred S tokrat vozi v sedmi generaciji, seveda so bili najprestižnejši mercedesi prisotni že prej, to oznako pa so prvič uporabili leta 1972, menda je okrajšava za Sonderklasse ali posebno serijo. Razred S je v svet te znamke vedno prvi prinašal najnaprednejše rešitve, ki so jih postopoma ali vsaj v neki obliki dobili manjši in ne tako zelo dragi Mercedesovi modeli.
Pogosto so bile to tudi izboljšave, ki so se v industriji pojavile sploh prvič, tako je na primer razred S leta 1978 kot prvi proizvodni avtomobil dobil sistem proti blokiranju zavor (ABS), kar je zdaj že vrsto let obvezni standard vsakega avtomobila. Enako velja za elektronski sistem stabilnosti (ESC).
Že prej, v petdesetih letih, so dodali zmečkljive cone, ki jih je razvil inženir Béla Barényi, gre pa za to, da se avtomobil spredaj in zadaj ob trku zmečka in absorbira naletno energijo. Prav tako so okrepili potniško kabino. Prej so bili avtomobili bistveno bolj togi, zato so bili potniki najlažji del vozila in jih je v prometni nesreči močno premetavalo.
Zazna prometno nesrečo
Čeprav so prilagodljivi tempomat razvili predvsem pri Mitsubishiju in pozneje nadgradili pri Toyoti, so strokovnjaki pri Mercedesu razvili tempomat, ki zmore avtomobil sam povsem ustaviti in potem spet pognati.
Podobno velja še za vrsto rešitev, denimo mehko zapiranje vrat, saj jih lahko zaprete precej na rahlo, potem pa jih avtomobil sam dokončno pritisne k sebi. Zanimiva je tudi rešitev z dvojno zasteklitvijo, s čimer zmanjšajo zunanji hrup, zato se potniki lažje pogovarjajo.
Naj omenimo še sistem, ki predvideva prometno nesrečo, zato tik pred trkom še dodatno zategne varnostne pasove, samodejno zapre okna, napihne stranske blazine pri sedežih in sedeže popravi v bolj nevtralen položaj. Vse zato, da je potnik pred trkom čim bolj zavarovan.
Predvsem nemška tekma
Mercedes najvišjega, prestižnega razreda S seveda ni množični izdelek, je pa v svojem segmentu dolgoletni vladar, tekmecev nima prav veliko. Potem ko so pri Mercedesu neuspešno oživljali znamko Maybach, je to ime zadnja leta najprestižnejša izvedenka razreda S (maybach). Mercedes S je imel poleg običajnih vselej zelo posebne izvedbe, kot sta zelo dolga različica pullman ali pa posebno varovana S guard.
Leta 1978 je kot prvi proizvodni avtomobil dobil sistem proti blokiranju zavor (ABS).
Pravzaprav se v tem delu trga igra predvsem nemška tekma, drugi so za poživitev. Francozi in Italijani so že davno opustili prizadevanje na tem področju, edine, ki še poskušajo, so azijske in ameriške znamke, pa še te predvsem doma in v ZDA.
Mercedes razreda S je imel lani po vsem svetu 56.000 kupcev, zaradi epidemije pričakovano manj kot leto prej (72.000). A kljub dejstvu, da je bil model v zadnjem letu trenutne generacije, ga tekmeci niso prehiteli. Sledil mu je BMW serije 7 s 46.000 prodanimi primerki, padec je bil tu precej manjši (predlani 50.000), na tretjem mestu je bil precej bolj zadaj Audijev zastavonoša audi A8, za katerega se je lani našlo 20.000 kupcev (leto prej 23.000).
56 tisoč kupcev je imel lani, in to kljub koroni.
Evropski tekmec je bil svojčas tudi jaguar XJ, ki pa zadnja leta ni dosegal dobrih številk, tako da so ga lani opustili, znamka bo v nekaj letih le še električna, ni gotovo, ali bodo še imeli veliko limuzino. Drugi modeli imajo globalno manj kupcev, v ZDA je pri podobno velikih admiralskih ladjah vrsto let priljubljen lexus LS (v Evropi veliko manj), poskuša se uveljaviti še korejski koncern Hyundai-Kia (genesis G90 in kia K900). Američani imajo še velike cadillace in lincolne. Seveda imajo domače velike limuzine še kje po svetu, ampak za lokalne kupce.