Zavarovanje za primer poplav: kako naj zavarujem dom? Odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Bralka je pravniku zastavila vprašanje glede zavarovanja doma, strokovnjak v odgovoru opozarja, da se je treba seznaniti s pojmom zavarovalna vsota.
Kako naj zavarujem dom?
Pozdravljeni, zelo bom vesela, če mi lahko pojasnite, na kaj naj bomo pozorni, ko zavarujemo nepremičnino, svoj dom.
Glede na to, da je zadnje čase nadpovprečno veliko vremenskih ujm, je treba verjetno še posebej paziti na zavarovanje za primer poplav.
Je še kaj takega, na kar moramo biti ljudje pozorni? Najlepša hvala za vaš odgovor.
Bralka
Odgovor:
Zahvaljujem se za vaše (vselej) aktualno vprašanje.
Prvo pravilo pri zavarovanju doma je, da državljani vedo, kaj sploh želijo zavarovati. Zavarovalni agenti jim bodo namreč ponudili najrazličnejše zavarovalne produkte – vse od zavarovanja hiše pred letečimi predmeti, strelami ali viharji do požarnega, potresnega zavarovanja in tudi zavarovanja pred poplavami.
Če se želimo zavarovati le za primer poplav, ni potrebe, da bi sklenili tudi druga zavarovanja, saj bomo tako plačevali višjo zavarovalno premijo.
Ob tem želim še posebej poudariti, da osnovne zavarovalne police običajno ne krijejo zavarovanja pred poplavami ali pa je to kritje zelo nizko, zato priporočam, da zavarovalnemu agentu posebej omenite, da želite imeti nepremičnino optimalno zavarovano prav za primer poplav.
Včasih je dobro razmisliti kar o ekskluzivnem zavarovanju nepremičnine, ki ga ponujajo nekatere zavarovalnice, saj vsebuje zelo široko kritje škode.
Naj omenim še to, da se lahko zgodi, da bodo zavarovalnice na določenih poplavno ogroženih območjih zavrnile sklenitev zavarovanja za primer poplav, zato priporočam, da se pozanimate, kako je razvrščeno območje, kjer stoji vaša nepremičnina.
Pri sklepanju zavarovanj nepremičnine delajo državljani tudi pogosto napako, da gledajo predvsem to, kakšno premijo bodo plačevali, niso pa pozorni, kaj jim bo zavarovanje zagotovilo.
Preberejo, da imajo krite napeljave, izliv vode, premičnine, ne preverijo pa, kakšen znesek zavarovalnine lahko ob nastali škodi dejansko pričakujejo.
Zato naj se kar se le da dobro seznanijo s pojmom zavarovalna vsota, ki predstavlja najvišji znesek, ki jim ga bo zavarovalnica izplačala po škodnem dogodku.
Zavarovalna vsota mora namreč ustrezati tako imenovani gradbeni vrednosti nepremičnine. Če gre za starejšo nepremičnino, se kot kriterij upošteva dejanska gradbena vrednost, ki ne vključuje vrednosti zemljišča, vključuje pa opremo, zato je pomembno, da se ta oprema posodablja, saj v nasprotnem primeru zavarovalnina ne bo zadoščala za izplačilo škode.
Posebej opozarjam tudi na drobni tisk. Podrobno preberite zavarovalno pogodbo in bodite pozorni, da morda ne vsebuje kakšnih klavzul, ki vam niso v korist.
Vsekakor je priporočljivo kontaktirati tudi ustreznega pravnika ali odvetnika, ki bo zavarovalno pogodbo temeljito prebral in vam tako olajšal sklenitev zavarovalnega posla.
Dejstvo je, da je strošek pravnika, ki ga boste plačali, le kapljica v morje v primerjavi s škodo, ki vam lahko nastane, če boste podpisali slabo zavarovalno pogodbo.
Drage bralke in spoštovani bralci, vprašanja za strokovnjake lahko pošljete na naslov ona@delo.si. Na vprašanja o odnosih s področja partnerske in družinske terapije odgovarjajo psihoanalitični psihoterapevt Samo Babuder, izr. prof. dr. Lucija Mulej, izredna profesorica in doktorica sociologije znanosti, poslovna antropologinja, svetovalka in avtorica uspešnic Skrivnost – zakaj ne deluje pri vas, OnKraj RazKritja ter Heroji, Pogovori z Erosom, in dr. Lina Klanšek, zdravnica, psihiatrinja za otroke in mladostnike. Frosina Krstanoska, dr. med., internistka, hematologinja in specialistka za spolno medicino, odgovarja na vprašanja, povezana s spolnostjo. S področja ortopedije svetuje prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik, o pravnih zadevah pa pravnik mag. Boštjan J. Turk.
