Zdaj sejemo paradižnik
Skoraj vsak ljubiteljski vrtičkar ima poleti na vrtu ali celo na balkonu, terasi sadike paradižnika, saj gre za zelo priljubljeno vrsto zelenjave, ki nam s svojimi sočnimi, dišečimi plodovi v različnih barvah in velikostih popestri jedilnik. Sadike seveda lahko kupimo v vrtnih centrih, ko bo čas za to, lahko pa jih vzgojimo doma; v tem primeru se dela lotimo zdaj, na začetku marca, na Obali lahko že prej, za razvoj namreč potrebujejo dobra dva meseca.
Idealna temperatura za kalitev je med 20 in 25 stopinjami Celzija.
Semena smo si morda priskrbeli iz lanskih domačih plodov, lahko jih kupimo ali poskusimo dati v zemljo tista, ki jih odstranimo iz slovenskih plodov, prinesenih iz trgovine – slednje preverjeno deluje. Kam jih bomo posejali, je spet odvisno od naše tovrstne opreme in konec koncev števila sadik, ki jih želimo: lahko si omislimo namenske komplete, ki imajo tudi pokrov in posnemajo učinek tople grede, na voljo so platoji iz stiropora, šotne tablete, lahko pobrskamo po kleti za sadilnimi lončki ali uporabimo, kar pač imamo doma, denimo odslužen pladenj, na katerega naložimo prazne rolice WC-papirja, napolnjene z zemljo, morda uporabimo jogurtove lončke, ki smo jih prizadevno shranjevali …
Takoj ko opazimo prvi kalček, posodo odkrijemo in jo damo na svetlo, toplo mesto.
Da bo kalitev optimalna, moramo poskrbeti za primerno temperaturo – idealna je med 20 in 25 stopinjami Celzija, denimo okenska polica nad radiatorjem. Zemljo, najbolje tisto za pikiranje, negnojeno, damo v lonček, nekako do dveh tretjin višine, po njej potresemo semena in jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Zalijemo. Posodo lahko pokrijemo, da v njej omogočimo enakomerno vlažnost; takoj ko opazimo prvi kalček, lahko že v enem tednu, odkrijemo in damo na svetlo, toplo mesto, zalivamo na dva dni, zemlja naj bo vlažna, ne mokra. Ko našim rastlinicam zrastejo prvi pravi listi, jih presadimo v posamezne lončke, da bodo imele prostor, hranila in dovolj vode za zdrav razvoj, hkrati pa opravimo naravno selekcijo, izberemo pač dobro razvite. Če so te zaradi premalo svetlobe morda dolge, torej pretegnjene, jih posadimo globlje, vse do kličnih listov. Zagotovimo jim svetel prostor, zadovoljne bodo z nekoliko nižjimi temperaturami, ter jih zmerno zalivamo. Ne pozabimo jih obračati, saj se upogibajo k viru svetlobe. Po kakšnem mesecu jih lahko presadimo v še večjo enoto, saj bodo potrebovale še več prostora, a še vedno jih imamo v notranjih ne pretoplih prostorih.
Kot vemo, jih damo na gredo po ledenih možeh sredi maja, ko je nevarnost pozebe za nami, da pa ne bi doživele prevelikega šoka, jih za nekaj dni postavimo na prosto ob južno steno, da se privadijo na zunanje razmere, predvsem nihanje nočnih temperatur. Če nimamo vrta, brez domačega paradižnika pa za nas ni poletja, brez skrbi, odlično uspevajo tudi v večjih koritih na sončni legi, denimo ob steni ali na terasi.
